Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2028–2034. Predlog, vreden približno 2 bilijona evrov, prinaša občutno povečanje glede na trenutno veljavni proračun, ki znaša 1,21 bilijona evrov, in vključuje večjo prožnost ter novo strukturo financiranja, prilagojeno odzivanju na krizne razmere.
“Je bolj strateški, bolj prilagodljiv, bolj pregleden,” je ob predstavitvi povedala von der Leyen. Dodala je, da bo novi proračun okrepil sposobnost Evropske unije za ukrepanje v nepredvidljivih okoliščinah in povečal njeno neodvisnost.
Po njenih besedah naj bi novi okvir temeljil na treh ključnih stebrih. Prvi zajema 865 milijard evrov za kmetijstvo, ribištvo, kohezijsko in socialno politiko, drugi 410 milijard evrov za konkurenčnost, raziskave in inovacije, tretji pa 200 milijard evrov za zunanje delovanje, vključno s 100 milijardami evrov pomoči Ukrajini.
Večino sredstev naj bi pokrili neposredni prispevki držav članic, Komisija pa predlaga tudi uvedbo novih virov prihodkov, vključno z dajatvami na elektronske odpadke, tobačne izdelke in prihodke velikih podjetij znotraj EU. Bruselj tako želi povečati fiskalno avtonomijo Unije.
Predsednica Komisije je poudarila, da bo vsako izplačilo pogojeno s spoštovanjem vladavine prava. “Zagotovili bomo odgovorno porabo in močne zaščitne ukrepe, jasne pogoje in ustrezne spodbude,” je dejala von der Leyen.
Po poročanju portala Euronews predlog označuje konec dosedanjega togega modela proračuna in odpira pot večji prožnosti, saj bo kar znaten del sredstev ostal nedodeljen, da bi jih bilo mogoče usmerjati glede na aktualne potrebe. Število dosedanjih 52 programov se bo zmanjšalo na 16.
Dodatna podpora Ukrajini in konkurenčnosti
Pomemben poudarek daje predlog zunanjepolitičnim ciljem Unije. V okviru programa Globalna Evropa naj bi bilo 100 milijard evrov namenjenih Ukrajini za obnovo in okrevanje, kar je nadaljevanje dosedanjih podpornih mehanizmov, vzpostavljenih po začetku ruske invazije. Z novim modelom želi Komisija zaščititi finančno pomoč pred notranjepolitičnimi zapleti, vključno s posamičnimi vetiranji.
Pomembna novost je tudi Evropski sklad za konkurenčnost, vreden 410 milijard evrov, s katerim želi Bruselj spodbuditi zasebne investicije in odgovoriti na globalne izzive, zlasti vse večjo gospodarsko konkurenco s strani ZDA in Kitajske.
Združitev sredstev za skupno kmetijsko politiko in kohezijo v enoten steber nacionalnih in regionalnih partnerstev odpira številna vprašanja. V primerjavi z zdajšnjim obdobjem sta ti dve področji deležni manjše skupne dodelitve, kar bi lahko sprožilo odpor med članicami, ki tradicionalno prejemajo višje zneske iz teh skladov – predvsem v južni in vzhodni Evropi.
Po drugi strani predlog pozdravljajo države, ki si že več let prizadevajo za prerazporeditev proračuna v smeri sodobnejših prednostnih nalog, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, varnost in obramba.
Zasilni sklad in dolg iz obdobja pandemije
Komisija predvideva tudi možnost posojil v višini do 400 milijard evrov, ki bi jih lahko uporabili v primeru nepredvidljivih kriz. Poleg tega bo morala EU do leta 2034 letno namenjati okoli 24 milijard evrov za odplačilo skupnega dolga, nastalega v obdobju pandemije covida-19.
Komisija vztraja, da bi bilo dolgoročno odplačevanje potrebno pokriti z lastnimi prihodki Unije. Med temi so emisijski kuponi (ETS), prihodki od carin in predlagani novi davki, ki bi lahko skupaj ustvarili okoli 58 milijard evrov letno.
Srednjeročna predstavitev novega proračuna pomeni začetek zahtevnih pogajanj med državami članicami in Evropskim parlamentom. V prihodnjih mesecih bodo sledile intenzivne razprave, v katerih bo vsaka država skušala zaščititi svoje interese.
Proračun mora biti dokončno potrjen pred začetkom novega proračunskega obdobja leta 2028. Po besedah von der Leyen, ki se bo predvidoma potegovala za drugi mandat, novi proračun temelji na izkušnjah kriz iz preteklih let. “Že od začetka svojega mandata sem bila priča krizam. Vsakič je bilo izjemno težko hitro reagirati in imeti potrebno finančno moč,” je dejala.
Foto: Wikimedia/EU parlament
