Von der Leyen: “Zahod, kot smo ga poznali, ne obstaja več”
Evropska unija se sooča z novo realnostjo, v kateri tradicionalni zavezništvi, zlasti z Združenimi državami, doživljajo pretrese. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v obsežnem intervjuju za nemški časnik Zeit poudarila, da “Zahod, kot smo ga poznali, ne obstaja več.” Njene besede odražajo hitro spreminjajočo se geopolitično pokrajino, ki jo zaznamujejo Trumpove trgovinske politike, napetosti z velikimi tehnološkimi podjetji in iskanje novih partnerstev po svetu. Von der Leyen je izpostavila, da Evropa ostaja zavezana svojemu mirovnemu projektu, hkrati pa se prilagaja novim globalnim izzivom.
Po uvedbi obsežnih carin s strani administracije Donalda Trumpa, ki jih je Bruselj označil za “niti verodostojne niti upravičene”, se je Evropa znašla v položaju, kjer mora širiti svoje gospodarske in politične povezave. Von der Leyen je v zadnjih tednih intenzivno komunicirala z voditelji držav, kot so Norveška, Islandija, Kanada, Nova Zelandija, Singapur in Združeni arabski emirati. Posebno pozornost je vzbudil njen pogovor s kitajskim premierjem Li Qiangom, ki je sprožil ugibanja o možni otoplitvi odnosov med EU in Kitajsko.
‘Svet je postal globus’
“Svet je postal globus tudi geopolitično. Naše mreže prijateljstva se raztezajo po vsem svetu,” je dejala von der Leyen. Poudarila je, da te povezave niso le gospodarske, temveč tudi temeljijo na skupnih pravilih in predvidljivosti, ki jih Evropa ponuja. Po njenih besedah je zanesljivost Evrope kot partnerja spet postala cenjena vrednota. To je še posebej pomembno v času, ko se ZDA pod Trumpovim vodstvom odmikajo od večstranskega sistema in uvajajo politike, ki odtujujejo tradicionalne zaveznike.
Von der Leyen je opisala intenzivnost trenutnih pogajanj: “Trenutno bi lahko vodila te pogovore 24 ur na dan. Vsi zahtevajo več trgovine z Evropo.” Poudarila je, da gre za vzpostavitev stabilnih in predvidljivih odnosov, kar je za svetovne partnerje vse bolj privlačno. Hkrati je priznala, da takšna vloga prinaša tudi veliko odgovornost, ki jo mora Evropa upravičiti, navaja Euronews.
Evropa kot mirovni projekt in branik vrednot
Kljub napetostim z ZDA von der Leyen vztraja, da Evropa ostaja zvesta svojim temeljnim vrednotam. “Evropa je še vedno mirovni projekt. Nimamo bratov ali oligarhov, ki bi postavljali pravila. Ne napadamo naših sosedov in jih ne kaznujemo,” je dejala. Izpostavila je, da je dvanajst držav, ki skupaj predstavljajo približno 150 milijonov ljudi, na čakalni listi za članstvo v EU, kar po njenem mnenju dokazuje privlačnost evropskega modela.
Evropa se po njenih besedah razlikuje od drugih svetovnih sil tudi po družbenih dosežkih. “V Evropi lahko otroci hodijo v dobre šole, ne glede na premoženje njihovih staršev. Imamo nižje emisije CO2, višjo pričakovano življenjsko dobo. Kontroverzne razprave so dovoljene na naših univerzah,” je poudarila. Te vrednote, ki po njenem mnenju definirajo Evropo kot dom, so tisto, kar jo dela edinstveno in vredno obrambe.
Von der Leyen, ki se opisuje kot “prepričana atlantistka” in “velika prijateljica” Amerike, je priznala, da so odnosi z ZDA postali “zapleteni”. Kljub temu se je izognila neposredni kritiki Trumpa in poudarila, da je transatlantska vez še vedno pomembna, čeprav jo trenutne politike Washingtona postavljajo na preizkušnjo.
Pritisk na velike tehnološke gigante
Poleg trgovinskih napetosti se Evropa sooča tudi z izzivi na področju regulacije velikih tehnoloških podjetij. Von der Leyen je potrdila, da so pogajanja z Belo hišo občutljiva, saj bi lahko ameriške digitalne storitve postale tarča povračilnih ukrepov, če carinski spor ne bo rešen. EU je uvedla 90-dnevni premor v odziv na Trumpove carine, v upanju, da bo to privedlo do kompromisa.
Hkrati Bruselj nadaljuje preiskave proti podjetjema Meta in Apple v skladu z Zakonom o digitalnih trgih. Te preiskave, ki bi lahko privedle do visokih glob, so po besedah von der Leyen ločene od trgovinskih pogovorov. Vendar časovno sovpadanje odpira možnost za dodatne napetosti z ZDA, kjer Trumpova administracija ostro nasprotuje evropskim regulacijam tehnoloških gigantov.
“Evropa je za velika tehnološka podjetja zelo privlačen trg z 450 milijoni ljudi, ki imajo visok življenjski standard in prosti čas,” je dejala von der Leyen. Poudarila je, da nobeno podjetje ne želi izgubiti dostopa do tega trga, kar daje EU močan pogajalski položaj. Hkrati je dodala, da so pogajanja kompleksna, saj “nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno”.
Od Kitajske do Ukrajine: Nova globalna dinamika
Medtem ko se EU sooča z ameriškimi carinami, se Kitajska spopada z še višjimi, 145-odstotnimi dajatvami, kar je praktično zaprlo trgovino med ZDA in Kitajsko. To je sprožilo strahove, da bi Kitajska svoj izvoz preusmerila v Evropo, kar bi lahko destabiliziralo evropski trg. Von der Leyen je zagotovila, da bo EU “zelo pozorna”, da prepreči takšen scenarij.
Na vprašanje o zaupanju Kitajski ni neposredno zanikala možnosti zbliževanja, temveč je poudarila pragmatičen pristop: “Če so pogoji dostopa do trga za velikega partnerja, kot so ZDA, oteženi, iščemo nove trgovinske partnerje.” Njen prvi mandat je bil zaznamovan z zmanjševanjem tveganj v odnosih s Kitajsko, zdaj pa govori o “transakcijski” zunanji politiki, ki omogoča sodelovanje tudi z državami, ki ne delijo evropskih vrednot.
Rusija medtem ostaja pomemben izziv. Von der Leyen je opozorila na “imperialistične ambicije” Vladimirja Putina in možnost napada na članico Nata ali EU do leta 2030. V luči zmanjšane ameriške podpore Ukrajini Evropa prevzema večjo vlogo pri zagotavljanju podpore Kijevu. “Država se je pogumno branila s pomočjo svojih prijateljev,” je dejala, poudarjajoč, da je vzdržljivost ključna za nasprotovanje Putinovim izračunom.
Portal24; Foto: Wikimedia/EU parlament
