V najnovejši javnomnenjski raziskavi Vox populi ima Gibanje Svoboda rahlo prednost pred SDS. Po anketi, ki jo je za časnik Dnevnik med 7. in 10. marcem izvedla agencija Ninamedia, bi Svobodo izbralo 24,1 odstotka vprašanih, SDS pa 23,3 odstotka.
Podpora največji vladni stranki se je v primerjavi s prejšnjim merjenjem nekoliko povečala, saj jo je konec februarja podpiralo 23,1 odstotka anketiranih. SDS je medtem pridobila le minimalno in ostaja tik za vodilno stranko. Za dvema največjima strankama se po podpori uvršča SD, ki jo vodi Matjaž Han. Socialne demokrate bi po anketi podprlo 7,2 odstotka vprašanih. Enak delež podpore je dosegla tudi skupna lista Levica–Vesna.
Tesno za njima je skupna lista NSi, SLS in Fokusa s 7,1 odstotka podpore, Demokrati Anžeta Logarja pa bi dobili 6,1 odstotka glasov. Med manjšimi strankami je Resnica dosegla 3,2 odstotka podpore, gibanje Prerod pa 2,6 odstotka. Ostale stranke so zbrale manj kot dva odstotka.
Kot izhaja iz ankete Vox populi, ki jo objavlja Dnevnik, se je delež neopredeljenih volivcev nekoliko zmanjšal. Tokrat jih je bilo 12 odstotkov, potem ko jih je bilo v prejšnji raziskavi še 15 odstotkov.
Projekcija sedežev v državnem zboru
Če se upoštevajo samo opredeljeni volivci, bi imela Svoboda 27,5 odstotka podpore, SDS pa 26,7 odstotka. SD bi dosegla 8,2 odstotka, prav toliko tudi skupna lista Levica–Vesna.
Po projekciji mandatov, ki jo prinaša raziskava Vox populi za Dnevnik, bi se v državni zbor uvrstilo sedem strank. Svoboda bi dobila 27 poslancev, SDS 26, Socialni demokrati, lista Levica–Vesna ter lista NSi–SLS–Fokus po osem mandatov. Demokrati Anžeta Logarja bi imeli sedem poslancev, Resnica pa štiri.
Razlogi za podporo in ocena vlade
Večina vprašanih je kot razlog za podporo izbrani stranki navedla ujemanje z njenim programom in vrednotami. Tako je odgovorilo 52 odstotkov sodelujočih v raziskavi.
12,4 odstotka vprašanih je povedalo, da stranko izberejo, ker se jim zdi najmanj slaba možnost, 8,3 odstotka pa zato, ker menijo, da izpolnjuje dane obljube. V anketi Vox populi, ki jo je objavil Dnevnik, so anketirane vprašali tudi o oceni dela vlade. Kot neuspešno ga je ocenilo 48,8 odstotka vprašanih, kot uspešno pa 46,6 odstotka. Neopredeljenih je bilo 4,5 odstotka.
Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo ji predsednik SD Matjaž Han, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednik vlade Robert Golob.
Med prvo deseterico so še ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik Demokratov Anže Logar, ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za delo Luka Mesec ter minister za finance Klemen Boštjančič. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na 11. mestu, predsednik SDS Janez Janša pa na 13. mestu.
