Na srečanju voditeljev skupine G20 v Johannesburgu so države članice sprejele deklaracijo o podnebnih in drugih globalnih izzivih, potem ko je bil dokument oblikovan brez prisotnosti ZDA. Južnoafriška stran je pojasnila, da besedila ne namerava ponovno odpirati, čeprav Washington nasprotuje več delom dokumenta.
Tiskovni predstavnik južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose Vincent Magwenya je poudaril, da je bil proces usklajevanja dolgotrajen, zadnji teden pa posebej intenziven. Kot gostitelj letošnjega vrha je Ramaphosa voditeljem dejal, da obstaja „prepričljiv konsenz“ za sprejem dokumenta, ki se nanaša na podnebne spremembe, dolgovi držav v razvoju ter energetski prehod.
Še tik pred sprejemom deklaracije je od pogajanj odstopila Argentina. Njeni predstavniki so sporočili, da dokumenta sicer ne morejo podpreti, vendar ostajajo zavezani duhu sodelovanja v G20, navaja Reuters. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je dejal, da je državo zmotil način, na katerega je dokument opredelil Bližnji vzhod, saj po njihovem mnenju ne zajame kompleksnosti tamkajšnjega dogajanja.
V besedilu je omenjeno posredovanje za „pravičen, celovit in trajen mir“ na okupiranih palestinskih ozemljih, kar je sprožilo dodatna politična nesoglasja med delegacijami.
Podnebne spremembe v središču – kljub ameriškemu nasprotovanju
Po neuradnih informacijah, na katere se sklicuje Reuters, so državne delegacije osnutek dokončale že dan prej – brez sodelovanja ZDA. Washington je zaradi vključitve podnebnih vsebin izrazil nestrinjanje, saj ameriški predsednik Donald Trump še naprej zavrača znanstveno soglasje o človeškem vplivu na globalno segrevanje.
V deklaraciji so med drugim poudarjeni ambicioznejši cilji pri razvoju obnovljivih virov energije ter opozorila o finančnih bremenih držav v razvoju. Ameriški predstavniki pa so pred vrhom sporočili, da bodo nasprotovali vsaki omembi podnebnih sprememb v zaključnem dokumentu. Bela hiša na dodatna vprašanja medijev ni takoj odgovorila.
Bojkot ZDA in napetosti med voditelji
Ramaphosa je na odprtju vrha poudaril, da želi zaščititi ugled prvega afriškega predsedovanja G20. Njegov bolj oster ton je kontrast z obiskom v Beli hiši maja letos, ko je ameriški predsednik vztrajal pri trditvah o domnevnem preganjanju belih kmetov v Južni Afriki.
ZDA so napovedale, da se vrha ne bodo udeležile zaradi očitkov o ravnanju južnoafriške vlade z belo manjšino, pri čemer so številne od teh trditev v preteklosti že ovržene. Južnoafriški minister Ronald Lamola je na nacionalni televiziji poudaril, da so vse države članice v G20 enakopravne in da odločitev sprejemajo tiste, ki so navzoče.
Evropska komisarka Ursula von der Leyen je ob razpravah opozorila na širše geopolitične napetosti, vključno z omejitvami izvoza ključnih surovin, ki vplivajo na globalni energetski prehod ter tehnološki sektor.
Združene države bodo prihodnje leto gostiteljice vrha G20, vendar je južnoafriška vlada že zavrnila možnost, da bi predsedovanje predala nižjemu ameriškemu predstavniku. Magwenya je pojasnil, da bi takšna poteza kršila protokol. Lamola je kasneje dodal, da bo Južna Afrika imenovala svojega odpravnika poslov enakega diplomatskega ranga, ki bo predal predsedovanje skupini G20.
Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
