Site icon Portal24

Vrtičkarji, ni še prepozno za setev: Te rastline lahko sadite tudi julija

Vrtnine [Foto: Vecteezy]

Čeprav številni vrtičkarji menijo, da je sredina poletja prepozna za sajenje zelenjave, strokovnjaki poudarjajo, da nekatere vrtnine uspešno uspevajo tudi ob poznejši setvi. Julij tako še ni zamujen čas za vse vrste sajenja – posebej ne za določene korenovke, ki imajo krajšo rastno dobo in so primerne za t. i. drugo setev.

Med vrtnine, ki jih je mogoče sejati še v drugi polovici poletja, sodijo korenje, peteršilj in rdeča pesa. Te rastline so posebej primerne za zasaditev na površinah, s katerih so bile pravkar odstranjene zgodnje stročnice, kot sta grah ali fižol. Vrtnine s krajšim rastnim ciklom lahko ob ugodnih pogojih obrodijo že v zgodnji jeseni.

Vendar pa setev korenovk zahteva nekaj prilagoditev, saj gre za rastline, ki se razvijajo pod zemljo. Uspešna rast je odvisna od pravilnega razmika, kakovosti tal in ustreznega zalivanja. Pregosto posejana korenasta zelenjava lahko razvije tanke, nepravilno oblikovane korenine, posebej če so tla zbita in brez ustrezne strukture.

Za gojenje korenovk je priporočljiva dobro odcedna, rahljana zemlja, ki omogoča razvoj ravnih, zdravih korenin. Idealna so globoko prekopana greda ali rahlo dvignjene grede. Zdravo in bujno listje je pogosto dober pokazatelj, da so se korenine razvile v ustreznem okolju.

Tudi kasneje posejane rastline lahko ob pravilni negi in izbiri sorte obrodijo kakovosten pridelek, četudi nekoliko manjšega obsega kot spomladi. V tem pogledu se posebej izkaže rdeča pesa, ki jo lahko sejemo tako zgodaj spomladi kot v poletnih mesecih.

Pomembno je ločiti med rastlinami, ki tvorijo korenine, in tistimi, ki razvijejo spremenjena stebla. Prave korenovke vključujejo korenje, peteršilj, zeleno in peso, medtem ko sta na primer krompir in jeruzalemska artičoka rastline s prilagojenim steblom. Kljub temu pa so vse te rastline cenjene zaradi hranilne vrednosti in široke uporabe v kuhinji.

Različne sorte korenovk ponujajo tudi pestre možnosti za vrtnarjenje – od klasičnih do pisanih in mini različic. Zaradi te raznolikosti jih je mogoče vključiti v različne vrtnarske prakse, tudi na manjših površinah ali pri pozni setvi.

Alenka Mirnik

Foto: Vecteezy

Exit mobile version