Kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je napovedal pospešitev postopkov za drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK 2), širitev avtocestnega križa ter spremembe zakonodaje, ki naj bi skrajšale postopke umeščanja velikih državnih projektov v prostor. Pristojni odbor državnega zbora ga je po predstavitvi podprl z devetimi glasovi za in petimi proti.
Vrtovec je ocenil, da največja težava pri infrastrukturnih in energetskih projektih ni pomanjkanje denarja, temveč dolgotrajni postopki in blokade pri umeščanju v prostor.
“Vsak, ki ima v tej državi pet minut časa, želi investicijo zaustaviti. Bodisi civilna iniciativa, bodisi skupnost, včasih celo posamezni državni organi blokirajo druge državne organe. To je treba ustaviti,” je dejal.
Po njegovih besedah sprejemanje državnih prostorskih načrtov in pridobivanje gradbenih dovoljenj pogosto traja več let, zato namerava nova vlada pripraviti poseben zakon oziroma lex specialis za pospešitev ključnih infrastrukturnih in energetskih projektov.
JEK 2 v središču energetske politike
Največ pozornosti je namenil energetiki, kjer zagovarja jedrsko energijo kot temelj prihodnje oskrbe države z električno energijo.
“Ključen projekt mojega mandata ne bo iskanje odgovorov v kvazi zelenem dogovoru. Ključen projekt bo nadaljevanje oziroma pohitritev postopkov za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem,” je poudaril.
Napovedal je ustanovitev posebne delovne skupine za JEK 2, ki bo pripravila realno časovnico projekta in dokument o strateškem partnerstvu na ravni države.
Po njegovem mnenju mora Slovenija graditi energetsko samozadostnost na kombinaciji jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije in drugih ekonomsko upravičenih obnovljivih virov.
Zavzel se je tudi za pripravo nove energetske strategije do leta 2050 ter prenovo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta.
“Potrebujemo energetsko politiko, ki bo temeljila na realnih predpostavkah in ne na željah,” je dejal.
Preverjanje politike opuščanja premoga
Vrtovec je napovedal tudi pregled politike opuščanja premoga.
Po njegovih besedah je velenjski lignit predvsem zaradi stroškov emisijskih kuponov postal nekonkurenčen, zato bo vlada pri Evropski komisiji poskušala doseči določene izjeme oziroma prilagoditve.
Kritičen je bil do dosedanjih politik zelenega prehoda.
“Ta vlada ne bo govorila, da drv ne rabimo,” je dejal in opozoril, da mora biti energetski prehod izveden na način, ki ne ogroža energetske varnosti države.
Med energetskimi projekti je izpostavil še pospešitev umeščanja treh hidroelektrarn na srednji Savi in začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice.
Nočna dela na avtocestah in širitev prometnega omrežja
Na področju prometne infrastrukture napoveduje širitev avtocestnega križa, pospešitev gradnje tretje razvojne osi in nadaljnje vlaganje v železniško omrežje.
Posebej kritičen je bil do organizacije gradbišč na avtocestah.
“Če greste mimo Domžal ob šestih ali sedmih zvečer, tam ne vidim nikogar. Moramo se vprašati, ali je to normalno in ali kdo za to odgovarja,” je dejal.
Pričakuje, da se bodo dela na najbolj obremenjenih odsekih, zlasti na območju Postojne, začela izvajati tudi ponoči.
“Če lahko v tujini izvajajo dela ponoči, jih bomo tudi v Sloveniji,” je poudaril.
Po njegovih besedah bo prihodnje ministrstvo več pozornosti namenilo tudi projektom z dvojno rabo, pri katerih bi povezovali energetiko, obrambni sektor in razvoj novih tehnologij, med drugim hranilnikov energije, vodikovih rešitev in sistemov kibernetske varnosti.
