Vseslovenski kmečki upor: Ni kmeta! Ni kruha! Ni naroda!
Vseslovenski kmečki upor: Ni kmeta! Ni kruha! Ni naroda! V več slovenskih krajih je bil danes namreč opozorilni protest Sindikata kmetov Slovenije in drugih nevladnih organizacij na področju kmetijstva. Kmetje so na proteste prišli s traktorji, opozarjali pa so na škodljivost skupne kmetijske politike.
Kolona traktorjev je krožila od DZ-a do ljubljanske vlade in nato po Gregorčičevi in Prešernovi cesti nazaj do DZ-ja.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je na novinarski konferenci pred protestom naštel zahteve, ki jih bodo posredovali vladi, predsednici države in vsem pristojnim ministrom.
“Zahtevamo, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Zahtevamo revidiranje in ponovno preučitev ter zmanjšanje območij Nature 2000. Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu. Zahtevamo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe. Zahtevamo, da prehranska varnost Slovenije kot prioriteta ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam. Stop novim davkom,” je naštel Medved. Medved pričakuje, da jih bodo pristojni sprejeli v desetih dneh. “Sicer bomo aktivnosti stopnjevali,” je napovedal Medved.
Ne spreglejte
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je pojasnil, da je položaj tako kritičen, da so primorani protestirati. “Naše zahteve se tičejo nacionalnega interesa, interesa vseh Slovencev, slovenske države,” je dejal.
Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije je povedala, da zastopa tudi kmetijsko zadrugo Ig in njenih 80 članov, ki so del barjanskih kmetov, ki bodo morali po njenih besedah zaradi obveznega režima, ki je del programa upravljanja območij Natura 2000, ustaviti svojo kmetijsko dejavnost na kar 200 hektarjih njiv in na najboljših travnikih.
“Skupaj govorimo o več kot 550 hektarjih, kmetijstva, tudi ekološkega, namreč ni mogoče prilagoditi tem zahtevam iz predlaganega obveznega režima. Trajnost vključuje tri stebre, okoljskega, ekonomskega in socialnega. Se je kdo od pripravljavcev vprašal, kako bo ta obvezni režim vplival na ekonomsko in socialno stanje teh kmečkih družin?” je poudarila Marjetič Žnider.
Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo v državnem svetu, je povedal, da je državni svet predlagal vpis prehranske varnosti in samooskrbe v ustavo.
“Ne nasedajte naravovarstvenim organizacijam, ki iščejo svoj interes, svoj denar, po drugi strani pa odpirajo vrata za tujo hrano iz drugih dežel, z drugih celin, ki je dvomljive kakovosti, ki ni pod našim nadzorom, kot ga ima Evropska unija. Globalisti so zelo močni in hočejo destabilizirati ne samo Evropo, tudi Slovenijo,” je pojasnil Tomažič.
Odziv ministrice Irene Šinko
Na novinarski konferenci je bila prisotna tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Ministrica je povedala, da so z vsemi nevladnimi organizacijami, pa tudi z drugimi, v stalnem stiku, “saj neposredno sodelujemo v pripravi strateškega načrta”. “Kmetje vedo, da smo na njihovi strani in da vsekakor poznamo njihove zahteve, ampak vse zahteve pa niso rešljive čez noč,” je dejala.
“Vsekakor predlagamo varstvo kmetijskih zemljišč, ostrejše varstvo kmetijskih zemljišč, in izvajanje odvzema divjih zveri. Lahko izboljšamo tudi okoljske ukrepe, ki jih je treba izboljšati,” je pojasnila ministrica.
NSi zahteva sklic nujne seje odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor
NSi zaradi okoljskih omejitev pri kmetovanju in posledično pri zagotavljanju prehranske samooskrbe zahteva sklic nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Med razlogi za sklic je poslanka NSi-ja Iva Dimic navedla po njenem pavšalno določena območja ukrepov, povezanih z okoljsko občutljivim trajnim travinjem in mokrišči.
Kmetje ne protestirajo brez razlogov, kmetje so ogorčeni, jezni in tudi razočarani, je v izjavi za javnost dejala Iva Dimic. Po njenih besedah se srečujejo z draginjo, višjimi cenami semen in gnojil, na drugi strani pa se “pod vedno večjo pretvezo ekologije” omejuje njihovo delo in posledično samooskrbo.
Slovenski kmet je po ocenah Ive Dimic najbolj reguliran kmet v Evropi, poleg birokracije pa se že skoraj desetletje bori s povečanim staležem divjadi in zveri, kar “praktično onemogoča normalno kmetovanje in živinorejo”. Letos pa je kmete ter kmetijsko službo in Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije dodatno negativno presenetila še novica, da sta ministrstvo za naravne vire in kmetijsko ministrstvo predstavila novo karto okoljsko občutljivega trajnega travinja za Slovenijo.
Omejitve, ki iz tega izhajajo, bodo najbolj občutili kmetje na Primorskem v Vipavski dolini, slovenski Istri, območju Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice ter na Notranjskem na območju Cerknice in Blok.
“Skrbi nas, ker na več 1000 dodatnih hektarih ne bosta več možna normalna kmetovanje in pridelava hrane. Obseg teh zemljišč se povečuje z 19.000 hektarjev na 27.000 hektarjev, zato NSi-ja sklicuje nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor,” je dejala poslanka. Dimic opozarja, da bomo “z birokratskimi omejitvami pokopali slovensko kmetijstvo”.
Po njenih besedah se izkazuje, da so območja, kjer je uveden ta obvezni ukrep, zarisana pavšalno, brez upoštevanja dejanskega stanja na terenu. Zato jih v NSi zanima, kdo je pripravil strokovne podlage, kateri kriteriji in koliko stari podatki so se upoštevali ter ali so bile v zadnjih petih letih opravljene analize stanja na terenu. V NSi-ju zahtevajo revizijo vrisanih območij in uskladitev z dejanskim stanjem mokrišč.
“Kmetje se ne strinjajo s tem, da ne morejo prosto kmetovati na svojih površinah, da ne smejo preoravati svojih zemljišč, na njih kolobariti in pridelovati poljščin, ki so v tem času nujne v smislu lokalne pridelave in prehranske varnosti,” je poudarila poslanka.
Tako okoljsko občutljivo trajno travinje kot mokrišča ekološko zelo pomembni ekosistemi, ki jih je treba varovati. “Če želimo dobre okoljevarstvene učinke, pa je nujno, da so območja, na katerih postavljamo restriktivne pogoje kmetovanja, čim bolj natančno določena, saj sicer po nepotrebnem omejujemo že tako omejeno in opešano kmetijstvo na teh območjih,” je dejala Dimic.
vir Foto: Aleš Primc Twitter
