Vulkan pod vulkani: Kaj se skriva pod Afriko in zakaj je to pomembno?
Znanstveniki so globoko pod površjem Afrike odkrili ogromno strukturo, ki bi lahko pojasnila intenzivno vulkansko dejavnost in celo nakazovala prihodnji razkol celine. Skrivnostna gmota, imenovana »superplume« ali velik nizko-hiten valovni pas (LLSVP), leži v Zemljinem plašču in vpliva na geološke procese, ki oblikujejo površje.
Raziskave kažejo, da ta struktura ne le spodbuja vulkane, temveč bi lahko dolgoročno privedla do nastanka novega oceana.
Pod Vzhodnoafriškim riftnim sistemom (EARS), ki se razteza na 4000 kilometrih od Etiopije do Malavija, so znanstveniki odkrili ogromen vroč oblak kamnin, ki izvira iz meje med Zemljinim jedrom in plaščem. Po besedah Fina Stuarta, vodilnega avtorja študije, objavljene v reviji Geophysical Research Letters, »superplume« dviguje afriško celino za več sto metrov in povzroča raztezanje litosfere.
Analiza neonovih izotopov iz kenijskih geotermalnih polj je pokazala, da ta gmota sega čez celoten riftni sistem, kar potrjuje tudi študija Univerze Virginia Tech iz leta 2023. Ta struktura je odgovorna za nastanek znamenitih vulkanov, kot so Kilimandžaro, Nyiragongo in Erta Ale, ter omogoča geotermalno energijo, ki v Keniji prispeva kar 90 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov.
Razkol celine: Nov ocean na obzorju?
Vzhodnoafriški riftni sistem je območje, kjer se afriška celinska plošča razteza in cepi na manjše plošče, imenovane Nubijska in Somalijska. Proces, ki se je začel pred približno 25 milijoni let, poteka s hitrostjo približno 6 do 7 milimetrov na leto.
Po poročanju BBC Science Focus Magazine bi lahko nadaljnje širjenje rifta čez milijone let privedlo do vdora Indijskega oceana in nastanka novega oceanskega bazena. To bi lahko ločilo dele vzhodne Afrike, vključno z Somalijo, Eritrejo in deli Kenije ter Tanzanije, v samostojen otok ali manjši kontinent. Geologi sicer opozarjajo, da je časovni okvir za takšne spremembe izjemno dolg, saj bi proces lahko trajal več deset milijonov let.
Nestabilnost in vpliv na površje
Superplume pod Afriko ni le geološka posebnost, temveč tudi nestabilen pojav. Raziskave kažejo, da je afriški LLSVP manj gost kot njegov dvojnik pod Tihim oceanom in se počasi dviga proti površju s hitrostjo 1 do 2 centimetra na leto.
Čeprav je še vedno 1000 kilometrov pod površjem, njegova nestabilnost vpliva na površinske procese, kot so potresi in vulkanski izbruhi. Znanstveniki domnevajo, da vroči plaščni tokovi, ki izvirajo iz te strukture, spodbujajo nastanek supervulkanov in povzročajo deformacije, ki so vzporedne z riftom, kar je neobičajno za tovrstne geološke procese.
Pojav bi lahko imel daljnosežne posledice za topografijo in podnebje v regiji, saj višinska razlika in vulkanska aktivnost že zdaj vplivata na lokalno okolje in infrastrukturo.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/Gylfi (fotografija je simbolna)]
