Vzpostavitev vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo: Kaj prinaša zakon?
V okviru zakona o dolgotrajni oskrbi bodo že v tem mesecu na centrih za socialno delo zaživele vstopne točke, kjer bodo posamezniki lahko oddali vloge in pridobili odločbe o pravicah do dolgotrajne oskrbe. Po poročanju MMC RTV SLO bodo na teh točkah ocenili, ali posameznik izpolnjuje pogoje za dolgotrajno oskrbo in v kakšnem obsegu.
S 1. julijem bo začelo veljati socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, kar pomeni, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevke za to področje. Zaposleni in delodajalci bodo prispevali en odstotek bruto plače, upokojenci pa en odstotek neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Širitev pravic in nove finančne obremenitve
Leto 2025 prinaša širitev pravic, ki jih zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja postopoma. Kot je poročala Alenka Terlep za Radio Slovenija, bo s 1. decembrom omogočen tudi denarni prejemek za tiste, ki zaradi pomanjkanja kadra ne bodo mogli prejeti storitev. Višina prejemka bo odvisna od kategorije upravičencev in bo znašala od 90 do 500 evrov na mesec.
Poleg tega bodo že s 1. julijem na voljo pravice, kot so oskrba na domu, e-oskrba in storitve za krepitev samostojnosti. Do decembra bodo vzpostavljene še pravice do celodnevne institucionalne oskrbe, dnevne oskrbe in dodatnega denarnega nadomestila.
Po poročanju MMC RTV SLO zakon uvaja tudi oskrbovalca družinskega člana kot prvo pravico, čemur bodo sledile druge pomembne storitve. Vendar pa se že zdaj opozarja na težave, povezane z zagotavljanjem zadostnega števila kadra in finančnimi izzivi pri izvajanju zakona.
Pomanjkanje kadra kot ključni izziv
Na ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da so sprejeli ukrepe za ohranitev obstoječega kadra in privabljanje novih delavcev. Po poročanju MMC RTV SLO je bil sprejet zakon o začasnih ukrepih, ki zagotavlja boljše delovne pogoje in višje osnovne plače, kar naj bi delo v domovih za starejše naredilo bolj privlačno.
Kljub tem ukrepom pa so izzivi veliki. Novinarka Alenka Terlep opozarja, da bo že začetna vzpostavitev sistema prinesla veliko težav: “Najprej veliko težav s tem, kako sistem sploh zagnati, naslednji velik izziv bo na centrih za socialno delo, kjer bodo zasuti z vlogami. Vsaj na začetku jih pričakujejo samo za oskrbo na domu okoli 15 tisoč. Na odločitev bo treba čakati mesece, če se bo oseba pritožila, bo to bistveno dlje.”
Pomanjkanje kadra za izvajanje oskrbe ostaja ključni problem, ki ga zakon sam po sebi ne rešuje. To je še posebej izrazito v domovih za starejše, kjer se pričakuje porast povpraševanja po storitvah.
Financiranje in naložbe v infrastrukturo
Ministrstvo si poleg reševanja kadrovskih težav prizadeva za širitev mreže domov za starejše. Lani so izvedli investicije v vrednosti 19,3 milijona evrov, letos pa je v proračunu za ta namen predvidenih kar 41 milijonov evrov. To bo omogočilo dokončanje sedmih projektov in začetek gradnje dodatnih 17 objektov.
Po poročanju MMC RTV SLO zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša predvsem spremembe v financiranju in pravnem okviru. Alenka Terlep pa opozarja na možno težaven prehod: “Ni bistveno novega, a obilo težav. Pravice so iste, gre za drugačno financiranje in gre za nov pravni okvir, s čimer ima ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je v rokah Levice, ogromno težav in upravičeno se lahko bojimo, da bo prehod zelo boleč.”
Portal24; Foto: Pixabay/ sabinevanerp
