Na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba je bila danes v Kabinetu predsednika vlade vzpostavljena Fokalna skupina za celovito obravnavo otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem. Gre za nov medresorski operativni organ, katerega cilj je »zagotavljanje usklajenega, sistematičnega in strokovnega odziva države na porast nevarnega, predvsem nasilnega vedenja med otroki in mladostniki.«
Vzpostavitev skupine je odziv na vse pogostejša opozorila s terena, pobude strokovnjakov ter pozive javnosti k učinkovitejši rešitvi vse bolj pereče problematike. Fokalno skupino bo vodila prof. dr. Vesna Švab, strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju psihiatrije in duševnega zdravja.
Njena namestnica bo dr. Leonida Zalokar, direktorica Vzgojnega zavoda Planina, kjer se že vrsto let ukvarjajo z delinkventnimi in ogroženimi otroki. Operativno usklajevanje bo vodila Simona Pirnat Skeledžija iz Kabineta predsednika vlade.
Na srečanju ob vzpostavitvi novega organa je predsednik vlade poudaril pomen celovitega pristopa: »Če želimo kot družba odgovorno skrbeti za dobrobit otrok in mladostnikov, moramo skupaj oblikovati rešitve, ki bodo v pomoč njim, njihovim družinam in širšemu okolju. Današnji korak je pomembna prelomnica v tej smeri.«
Sodelovanje strokovnjakov, institucij in civilne družbe
Fokalna skupina bo vključevala predstavnike šestih ključnih ministrstev (za delo, pravosodje, zdravje, vzgojo in izobraževanje, solidarnost ter socialne zadeve), Kabineta predsednika vlade, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), strokovne javnosti, civilne družbe, varuha človekovih pravic in predstavnikov uporabnikov, predvsem staršev. Po potrebi bodo povabljeni tudi zunanji strokovnjaki.
Sestajali se bodo mesečno, glede na tematiko pa bodo v delo vključena tudi ustrezna ministrstva in druge pristojne organizacije. Takšen operativni model omogoča »operativno, pregledno in odzivno ukrepanje, kar je ključno za učinkovito podporo otrokom, mladostnikom in njihovemu okolju.«
Med glavnimi cilji Fokalne skupine so poleg medresorskega usklajevanja tudi oblikovanje zakonodajnih in sistemskih rešitev, priprava analiz in poročil, spremljanje že sprejetih ukrepov ter okrepitev podpore šolam, družinam in strokovnim delavcem.
Model temelji tudi na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki poudarja pomen vladnih svetovalno-koordinacijskih teles pri reševanju kompleksnih družbenih izzivov.
Z vključevanjem različnih deležnikov želi Slovenija vzpostaviti temelje za dolgoročne, celostne in premišljene rešitve na področju zaščite mlajše populacije pred nevarnim vedenjskim razvojem.
Foto: KPV