Ameriški delniški trgi so v ponedeljek trgovali neenotno, saj vlagatelji tehtajo vpliv zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in nadaljnjo rast tehnološkega sektorja, ki ga poganja umetna inteligenca.
Indeks S&P 500 se je v dopoldanskem trgovanju zvišal za 0,1 odstotka na 7.582 točk, tehnološki Nasdaq je pridobil 0,2 odstotka in dosegel 27.021 točk, medtem ko je Dow Jones izgubil 0,3 odstotka in zdrsnil na 50.888 točk.
Trgi v novo trgovalno sejo vstopajo po rekordnih zaključkih prejšnjega tedna. K rasti so prispevali predvsem tehnološki velikani in proizvajalci čipov, dodatno spodbudo pa je vlagateljem ponudila Nvidia z novo generacijo procesorjev za računalnike z umetno inteligenco.
Kljub temu ostaja v ospredju geopolitično tveganje.
Iran zaostruje pritisk, nafta ostaja visoko
Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se znova povečale po novih vojaških incidentih in prekinitvi komunikacijskih kanalov med državama.
Ameriška vojska je sporočila, da je izvedla napade na iranske radarske in nadzorne sisteme za brezpilotna letala, potem ko je Iran konec tedna sestrelil ameriški dron. Teheran je nato izvedel nov povračilni napad, Kuvajt pa je po poročilih prestregel več dronov in raket.
Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročala, da Teheran prekinja izmenjavo sporočil z Združenimi državami prek posrednikov. Ob tem je Iran napovedal tudi popolno blokado Hormuške ožine, ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za transport energentov.
Hormuška ožina je ključna za približno petino svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom, zato vsakršna grožnja ladijskemu prometu neposredno vpliva na svetovne energetske trge.
Terminske pogodbe za nafto Brent so po novih iranskih izjavah znova pospešile rast. Čeprav so cene pod vrhovi, doseženimi ob začetku konflikta, ostajajo občutno višje kot pred začetkom vojne.
Analitiki opozarjajo, da tudi morebitni diplomatski dogovor ne bi takoj odpravil motenj v regiji. Ladijski promet skozi Hormuško ožino bi se lahko normaliziral šele več mesecev po morebitni umiritvi razmer.
Vlagatelji spremljajo inflacijo in centralne banke
Dražja energija povečuje tudi skrb glede inflacije.
Višje cene nafte povečujejo stroške gospodarstva in lahko otežijo prizadevanja centralnih bank za znižanje inflacije. Posledično finančni trgi ponovno ocenjujejo možnost, da bi se obdobje višjih obrestnih mer lahko podaljšalo.
Ameriški dolar se je ob tem nekoliko okrepil, saj vlagatelji v obdobjih povečane negotovosti pogosto iščejo varnejša sredstva.
Nvidia predstavlja novo generacijo čipov za umetno inteligenco
Na drugi strani tehnološki sektor še naprej dobiva podporo zaradi razvoja umetne inteligence.
Delnice Nvidie so se po odprtju trgovanja podražile za skoraj štiri odstotke, potem ko je izvršni direktor Jensen Huang na tehnološki konferenci Computex na Tajvanu predstavil novo družino procesorjev RTX Spark.
Novi sistemi bodo uporabljali procesor N1X, ki ga Nvidia razvija skupaj z Microsoftom in tajvanskim podjetjem MediaTek. Čipi temeljijo na arhitekturi Arm in so namenjeni predvsem poganjanju lokalnih agentov umetne inteligence na osebnih računalnikih.
Predstavitev pomeni nov korak v tekmi za prevlado na hitro rastočem trgu naprav z umetno inteligenco.
Medtem ko je Nvidia pridobivala, so delnice nekaterih konkurentov, med njimi Intel, AMD in Qualcomm, trgovale nižje. Trg ocenjuje, da bi lahko Nvidia z novimi izdelki še dodatno okrepila svoj položaj v enem najhitreje rastočih segmentov tehnološke industrije.
Vlagatelji tako trenutno spremljajo dva ključna dejavnika: razvoj konflikta med ZDA in Iranom, ki vpliva na cene energije, ter nadaljnji razmah umetne inteligence, ki ostaja glavni motor rasti ameriških delniških trgov.
