Wall Stret okreva, Powell previden glede obrestnih mer
Po dveh dneh padanja so borzni indeksi na Wall Streetu zabeležili rast. Gibanje navzgor je prišlo po izjavi predsednika ameriške centralne banke (FED), Jeromea Powella, ki je poudaril, da hitenje z znižanjem obrestnih mer ni na njegovem dnevnem redu.
Dow Jones Industrial Average je zabeležil rast za 0,20 odstotka, kar predstavlja skok na 38.661 točk. S&P 500 je pridobil 0,51 odstotka vrednosti, s tem pa se je povzpel na 5.104 točke. Indeks Nasdaq Composite je sledil s 0,58-odstotnim dvigom, kar je indeks potisnilo na 16.031 točk.
Pozornost vlagateljev je bila usmerjena v Powellovo poročilo Kongresu, v katerem je izpostavil, da se je inflacija znatno umirila po tem, ko je v letu 2022 dosegla 40-letni vrh. Kljub temu uradniki FED želijo biti prepričani o nadaljnjem umirjanju inflacije pred sprejetjem kakršnih koli odločitev glede obrestnih mer. Powell je izrazil zaskrbljenost, da bi prehitro znižanje obrestnih mer lahko ogrozilo boj proti inflaciji, kar bi lahko pomenilo potrebo po ponovnem zvišanju mer. Po drugi strani pa bi predolgo čakanje na znižanje lahko ogrozilo gospodarsko rast.
Rast tudi na evropskih borzah
Kljub agresivnemu zvišanju obrestnih mer s strani FED v zadnjih dveh letih, ameriško gospodarstvo vztrajno raste, inflacija pa se postopoma umirja. Powellovi komentarji niso bistveno spremenili napovedi glede obrestnih mer, zaradi česar večina analitikov predvideva, da bi FED lahko začel z zniževanjem obrestnih mer že junija.
V devetih od enajstih ključnih sektorjev indeksa S&P 500 so delnice zabeležile rast, pri čemer so se najbolj okrepili sektorji storitev in tehnologije, vsak za približno odstotek. V prejšnjih dveh dneh so borzni indeksi utrpeli več kot odstotni padec.
Poleg tega so rast zabeležile tudi evropske borze. Londonski FTSE 100 je pridobil 0,43 odstotka, dvignil se je na 7.679 točk, frankfurtski DAX je zabeležil 0,10-odstotno rast na 17.716 točk, pariški CAC 40 pa je pridobil 0,28 odstotka, s tem pa se je povzpel na 7.954 točk.
Valute, nafta, zlato…
Na valutnih trgih smo priča široki šibkosti ameriškega dolarja, ki je evru omogočila preboj ključnega odpornega nivoja in doseganje šesttedenske najvišje vrednosti pri 1,0901 dolarja. Kljub temu je bila glavna raven na grafikonu, postavljena pri 1,0916 dolarja, ključna za nadaljnji premik evra navzgor.
Na trgih z državnimi obveznicami so se v Aziji cene nekoliko znižale. Donosnost referenčne 10-letne ameriške obveznice je narasla za skoraj 2 bazični točki na 4,1195 odstotka, slednjo spremembo je povzročil padec za 3 bazične točke čez noč na 4,0790 odstotka, kar predstavlja najnižjo vrednost v zadnjem mesecu.
Surovine so se okrepile, podprte s padcem vrednosti dolarja. Cene zlata so v četrtek narasle za 0,1 odstotka, na 2.150,35 dolarja za unčo, potem ko so čez noč dosegle rekordno visoko vrednost pri 2.152,09 dolarjih.
Cene nafte so ostale večinoma nespremenjene po tem, ko so v četrtek zabeležile skok za 1 odstotek.. Cena severnomorske nafte Brent se je ustalila pri 82,97 dolarja za sod, medtem ko je cena ameriške lahke nafte ostala relativno stabilna pri 79,11 dolarja za sod.
Digitalna valuta Bitcoin se je gibala v bližini svojih rekordnih vrednosti, zabeleženih pri 66.361 dolarjih, kar odraža nadaljnjo rast zanimanja za kriptovalute na svetovnih trgih.
[Vir: HINA]; Portal24; Foto: Freepik
