Z današnjim dnem se uveljavlja zakon, ki ga je javnost doslej poznala kot Šutarjevega. Gre za obsežen sveženj ukrepov na področju kazenske, sodne, socialne in upravne zakonodaje, s katerim želi država okrepiti odziv na varnostna tveganja ter urediti postopke pri obravnavi manjših kaznivih dejanj.
Zakon uvaja možnost, da policija na posebej označenih varnostno tveganih območjih uporablja tehnična sredstva za fotografiranje ter video- in avdiosnemanje. Ukrepi bodo dovoljeni v okoliščinah, ko je ogroženo življenje ali premoženje ali obstaja utemeljena verjetnost, da bi lahko do ogrožanja prišlo.
Kot navaja MMC RTV SLO, bo območje, kjer velja takšen nadzor, določil direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, pri čemer morajo upoštevati preverljive kazalnike, med drugim stopnjo kriminalitete.
Odredba o nadzoru bo praviloma izdana največ za obdobje treh mesecev, policija pa jo bo morala v 24 urah predložiti preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki odloči o njeni potrditvi ali razveljavitvi. Pisna odredba bo potrebna tudi za izvedbo racij. Generalni direktor policije Damjan Petrič je napovedal, da bo prvo takšno območje določeno v kratkem.
Zakon policiji prehodno omogoča tudi vstop v tuje stanovanje, druge prostore ali vozilo brez sodne odredbe, če je to nujno za takojšen zaseg strelnega orožja in s tem zavarovanje ljudi. Po potrebi lahko policisti uporabijo silo, zakon pa izrecno poudarja, da takšen pregled ne predstavlja hišne preiskave.
Višje kazni in enostavnejši postopki
Med dopolnitvami zakon prinaša ostrejši pristop do nasilništva, saj uvaja višje denarne kazni, poleg tega pa poenostavlja postopke začasnega zasega premoženja ter izvršbe na socialne prejemke. Ureja tudi ravnanje v primerih mladoletnih staršev, kjer naj bi bili postopki hitrejši in jasneje določeni.
Ena od najbolj odmevnih sprememb je prenos manjših kaznivih dejanj – kot so male tatvine in poškodovanje tuje stvari – v prekrškovno zakonodajo. To pomeni, da bodo tekoči sodni postopki za ta kazniva dejanja ustavljeni, prejete in še nerešene kazenske ovadbe pa bodo tožilstva zavrgla.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je za Radio Slovenija opozorila na posledice: „Naenkrat bo prišlo do velike dekriminalizacije in nezmožnosti sankcioniranja predvsem povratnikov. To je v nasprotju s ciljem, ki ga je zakonodajalec želel doseči,“ je poudarila. Ob tem se sprašuje, kako bo policija postopala v primerih, kjer dejanje ob storitvi ni bilo opredeljeno kot prekršek.
Podobno dilemo izpostavlja specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar. Za Radio Slovenija je opozoril, da zakon ne določa, kdo je pristojen odločati, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje, zlasti pri že odprtih primerih. „Za nove primere predvidevam, da bo odločalo tožilstvo,“ je dejal in dodal, da naj bi zakon zakonodajalcu prinesel več denarnih kazni, vendar dvomi o dejanskem učinku: „Že doslej je bila težava z izterjavo glob.“
Vrhovno sodišče nima podatka o številu primerov, ki bodo postali prekrški, navaja MMC RTV SLO. Na Okrajnem sodišču v Novem mestu so letos obravnavali 122 malih tatvin in 14 poškodovanj tuje stvari.
Foto:
