Z evropskim projektom do boljše vključenosti Romov v zdravstveno varstvo
[STA] – Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor s partnerji izvaja evropski projekt Fortuna, ki se osredotoča na odpravljanje diskriminacije in izboljšanje vključenosti Romov v zdravstveno varstvo. Med drugim napovedujejo delavnice za romsko mladino za učinkovito uporabo javnih zdravstvenih storitev ter pravočasno prepoznavanje zdravstvenih težav.
“Projekt Fortuna je utemeljen na prepoznavanju neenakosti v zdravstvu in dostopu do zdravstvenih storitev med večinskim prebivalstvom in romskima manjšinama v Sloveniji in Srbiji,” je za STA povedala pomočnica direktorja mariborskega zdravstvenega doma Helena Blažun Vošner.
Vodilni partner projekta je Inštitut za preučevanje enakosti spolov v Mariboru (IPES), kjer izpostavljajo, da ostaja dostop do zdravstvenih storitev za številne Rome in Rominje močno omejen. “Statistike kažejo, da romska skupnost v obeh partnerskih državah živi v izrazito neugodnih razmerah. Življenjska doba Romov in Rominj v Srbiji je v povprečju 12 let krajša kot pri preostalem prebivalstvu, v Sloveniji pa kar 22 let krajša. Poleg tega je stopnja smrtnosti romskih otrok, mlajših od pet let, dvakrat višja v Srbiji in štirikrat višja v Sloveniji v primerjavi z večinsko populacijo,” navajajo.
“Ti podatki odražajo globoko zakoreninjene zdravstvene neenakosti, ki so posledica diskriminacije, pomanjkanja dostopa do zdravstvene oskrbe in nezadostne ozaveščenosti o pravicah, vezanih na zdravje. Romi so tudi manj pogosto cepljeni, imajo slabšo prehrano in se pogosteje soočajo z boleznimi, kot so diabetes, bolezni srca in ožilja ter kronične respiratorne bolezni. V Sloveniji in Srbiji ima romska skupnost najnižjo stopnjo udeležbe v nacionalnih preventivnih zdravstvenih programih,” še dodajajo v IPES.
Projekt se je začel lani
Z dvoletnim projektom so začeli julija lani. Kot je pojasnila Blažun Vošner, so v preteklem letu tako v Sloveniji kot Srbiji opravili začetni pregled stanja. Člani romske skupnosti so navajali, da so interakcije z zdravstvenimi delavci tako pozitivne kot negativne. Romi imajo visoko zaupanje v strokovnost zaposlenih, a nekateri poročajo o občutku neenake obravnave. Kot glavne ovire pri dostopu do zdravstvenega sistema so izpostavili jezikovne prepreke, komunikacijo in administrativne zadeve.
Zdravstveni delavci med izzivi pri obravnavi posameznikov iz romske skupnosti prav tako navajajo jezikovne ovire, pa tudi kulturne razlike in nezaupanje. Nekajkrat je bil izražen strah zaradi večje verjetnosti strokovnih napak, ki so lahko posledica jezikovnega nerazumevanja pacientov.
Zdravstveni delavci pri Romih pogosto opažajo nezdrav življenjski slog in nesodelovanje s postavljenim načrtom zdravstvene obravnave. Zaznavajo tudi nespoštljiv odnos zaradi nerazumevanja delovanja zdravstvenega sistema.
V okviru projekta želijo zdravstvene delavce in delavke opremiti z orodji, ki spodbujajo kulturno občutljivost oz. boj proti diskriminaciji na podlagi spola in etnične pripadnosti. “Slednje bo realizirano z razvojem specializiranih usposabljanj za zdravstvene delavce in delavke v Sloveniji in Srbiji,” napoveduje Blažun Vošner.
Predvsem romsko mladino bi radi opremili z znanjem in orodji za sprejemanje informiranih odločitev o svojem zdravju. “V ta namen bo razvit enovit izobraževalni modul, ki bo poglobil razumevanje Romov in Rominj o pomenu zdravja, skrbi zase, (samo)pregledovanja, sodelovanja v programih za preprečevanje bolezni in jih opolnomočil z znanjem o tem, kako koristiti pravice znotraj obstoječega zdravstvenega sistema,” je še dejala sogovornica.
Vrednost projekta, v katerem sodeluje pet partnerjev iz Slovenije in Srbije, je nekaj več kot 488.000 evrov in ga financira Evropska komisija.
