Ministrstvo za javno upravo je sporočilo, da bodo z izplačilom oktobrske plače, ki jo bodo javni uslužbenci prejeli novembra, izplačali drugi del povišanja v okviru reforme plačnega sistema. „Gre za drugo povišanje v letu 2025, katerega bo deležno približno 94 odstotkov zaposlenih,“ so navedli na ministrstvu.
Po 15 letih je z januarjem letos začel veljati nov plačni sistem, ki so ga vlada in sindikati javnega sektorja podpisali po večmesečnih pogajanjih. „Gre za skupno zavezo izboljšati pogoje dela javnih uslužbencev ter vzpostaviti stabilen, motivacijsko naravnan, moderen, privlačen ter konkurenčen plačni sistem javnega sektorja, ki bo usmerjen v razvoj ter zagotavljal kakovostne javne storitve,“ so poudarili.
Prvo povišanje plač po uveljavitvi novega sistema so javni uslužbenci prejeli z januarsko plačo, izplačano februarja. „V tem in prihodnjem tednu pa bo večina javnih uslužbencev na račune prejela oktobrsko plačo in s tem drugo povišanje plač,“ so dodali.
Sistem predvideva še nadaljnja postopna zvišanja – 1. junija 2026, 1. decembra 2026, 1. julija 2027 in zadnje 1. januarja 2028. Višina povišanja je odvisna od razlike med prejšnjo in novo plačo ter uvrstitve na plačni lestvici.
„S 1. januarjem 2025 je bilo izplačilo 12 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov, s 1. oktobrom 2025 prav tako 12 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov,“ so pojasnili. Naslednja zvišanja bodo 12 odstotkov (najmanj 70 evrov) s 1. junijem 2026, 15 odstotkov (najmanj 50 evrov) s 1. decembrom 2026, 15 odstotkov (najmanj 100 evrov) s 1. julijem 2027, preostanek razlike pa s 1. januarjem 2028.
Zakaj je bila reforma potrebna
Ministrstvo spominja, da prejšnji plačni sistem ni več ustrezal sodobnim razmeram. „Več let je stagniral, bil podvržen varčevalnim ukrepom, novonastala plačna nesorazmerja in anomalije so se reševale parcialno, namesto celostno,“ so navedli.
Javni sektor se je v zadnjih letih soočal s pomanjkanjem kadrov v zdravstvu, šolstvu, sociali, upravi, javni varnosti in znanosti. „Zasebni sektor pogosto kandidatom za zaposlitev ponuja višje plače, kar javnemu sektorju otežuje privabljanje novih zaposlenih in zadrževanje usposobljenih,“ so dodali.
Cilj: privlačnejši in preglednejši sistem
„Skupni cilj tako vlade kot sindikatov je bil izboljšati plače najslabše plačanim javnim uslužbencem, izboljšati preglednost, omogočiti boljšo povezanost plačila z rezultati dela ter povečati privlačnost in konkurenčnost sistema,“ so poudarili na ministrstvu.
Nov plačni sistem določa, da nihče v javnem sektorju nima osnovne plače nižje od minimalne. Vsi dodatki, kot so dežurstva, delo v neugodnem času ali delovna uspešnost, se izračunavajo na višjo osnovo. „Omogoča hitrejše napredovanje v začetku kariere in nagrajevanje nadpovprečno učinkovitih javnih uslužbencev,“ so pojasnili.
Po navedbah ministrstva bo reforma dolgoročno prispevala k dvigu konkurenčnosti javnega sektorja. S tem naj bi preprečili odhajanje strokovnjakov v tujino ali zasebni sektor, spodbudili zanimanje mladih kadrov ter povečali učinkovitost in motivacijo zaposlenih.
„Če ne bi sprejeli prenove plačnega sistema, bi masa plač rasla, večala bi se plačna nesorazmerja in s tem nezadovoljstvo javnih uslužbencev,“ so dodali na ministrstvu.
V procesu dogovarjanja sta še dva elementa reforme – dogovor o kriterijih za nagrajevanje delovne uspešnosti in dogovor o plačah javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujini.
Foto: Pexels
