V državnem zboru je v drugi obravnavi potekala razprava o predlogu zakona, ki bi prvič celovito uredil področje rabe konoplje za medicinske in znanstvene namene v Sloveniji. Predlog podpirata le poslanski skupini Gibanje Svoboda in Levica, medtem ko so se v opoziciji, pa tudi v Socialnih demokratih, odzvali zadržano ali kritično.
Poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat je v imenu predlagateljev poudarila, da gre za prvi poslanski zakon, ki se sistematično loteva medicinske in znanstvene uporabe konoplje. Po njenih besedah bi zakon bolnikom omogočil enostavnejši dostop do konoplje, saj bi jo zdravniki lahko predpisovali na običajen recept, namesto dosedanjega režima posebnih dovoljenj in omejenih količin.
Zakon naj bi imel po oceni predlagateljev tudi pomembne gospodarske posledice, saj bi omogočil širši nabor proizvajalcev in odpravili bi državni monopol. “Za dovoljenje bo lahko zaprosilo vsako podjetje, ki bo izpolnjevalo pogoje,” je poudarila Žibrat.
Tudi v Levici zakon ocenjujejo kot korak v pravo smer. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je izpostavil, da pomanjkanje jasnih pravil za gojenje in predelavo konoplje v Sloveniji ovira dostopnost zdravil. Po njegovem mnenju bi zakon odpravil trenutno prekomerno odvisnost od uvoza in omogočil boljše pogoje za bolnike. Levica je sicer vložila dopolnilo, s katerim želi preprečiti dolgoročni nastanek proizvodnega monopola, a bo zakon v vsakem primeru podprla.
Opozorila o pomanjkljivostih in regulaciji
Zadržano stališče do predloga so izrazili nepovezani poslanci, kjer zakon vidijo kot vsebinsko nedodelan. Poslanec Tine Novak je v imenu skupine dejal, da bodo ob glasovanju vzdržani. Vlado pozivajo k izboljšanju zakonodajnega okvira, predvsem k uvedbi bolj preglednega sistema licenciranja, digitalnega nadzora in jasnih pravil za industrijsko rabo.
Najostrejše nasprotovanje je zakon doživel v vrstah SDS. Poslanec Jožef Jelen je predlog označil za “zlorabo tematike konoplje v politične namene”, ki naj bi bil po njegovem mnenju neustrezen z vidika mednarodnih konvencij in pomanjkljiv v regulaciji. Opozoril je, da zakon ne izpolnjuje zavez, danih volivcem na referendumu, in ga obtožil površne politične motivacije.
Kritično so se do predloga opredelili tudi v Novi Sloveniji. Poslanka Iva Dimic je opozorila na možno zmanjšanje percepcije tveganja glede konoplje med prebivalstvom. Ob tem je izrazila skrb, da bi lahko zakon negativno vplival na javno zdravje, če ne bo temeljil na dolgoročni preventivni strategiji. NSi predloga zato ne bo podprla.
Tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov predlogu niso naklonjeni. Damijan Zrim je v imenu SD poudaril, da zakon “ne pomeni večje dostopnosti zdravil niti bolj humane obravnave bolnikov”. Po njegovem mnenju predlog omejuje znanstveno raziskovanje in učno uporabo ter postavlja preozke pogoje za morebitno kmetijsko vključitev.
Čeprav v SD ostajajo, kot je dejal Zrim, “čvrsti podporniki medicinske rabe konoplje”, predlaganemu zakonu ne morejo dati podpore, saj po njihovi oceni ne odpravlja ključnih ovir, temveč jih celo poglablja.
Tretje branje
Zakon naj bi šel v tretje branje predvidoma v naslednjih tednih, vendar trenutna razmerja moči kažejo na to, da bo podpora omejena na koalicijski del. Brez širšega političnega soglasja bo sprejetje zakona težavno, še posebej glede na opozorila o usklajenosti z mednarodnimi predpisi, regulacijo in javnozdravstvenimi tveganji.
Kljub temu v Svobodi in Levici vztrajajo, da je zakon potreben in usmerjen v odpravo obstoječih težav bolnikov, ki konopljo danes pogosto pridobivajo na črnem trgu. Po ocenah, predstavljenih v razpravi, naj bi bilo kar 70 odstotkov uporabnikov konoplje v Sloveniji bolnikov, ki iščejo olajšanje simptomov kroničnih bolezni, kar jasno kaže na razkorak med zakonskimi možnostmi in dejanskim stanjem na terenu.
Miha D. Kovač
Foto: Matija Sušnik DZ
