Začela se je referendumska kampanja o umetniških pokojninah
V Sloveniji se je začela enomesečna referendumska kampanja pred zakonodajnim referendumom o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, ki bo potekala do polnoči 9. maja, ko bo nastopil volilni molk, poroča MMC RTV SLO. Referendum, razpisan za 11. maj, bo odločil o usodi zakona, ki ga je Državni zbor sprejel 30. januarja 2025. Kampanja vključuje oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih cilj je vplivati na odločanje volivcev.
Referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?” Organizatorji kampanje, ki so lahko pravne ali fizične osebe, povezane s pobudo za referendum ali zainteresirane za njegov izid, morajo do začetka prihodnjega tedna odpreti posebne transakcijske račune in o tem obvestiti Državno volilno komisijo (DVK). Po podatkih Ajpesa so to že storile stranke Levica, SD, Zeleni Slovenije in NSi, pričakuje pa se, da se jim bosta pridružili tudi SDS in Gibanje Svoboda, pri čemer slednja napoveduje poziv k bojkotu referenduma, navaja MMC RTV SLO.
Stroški kampanje na državni ravni so omejeni na 0,25 evra na volilnega upravičenca, kar znaša približno 420.000 evrov. Za razliko od volilnih kampanj organizatorjem referendumske kampanje ne pripada povračilo stroškov.
Potek glasovanja in kvorum za zavrnitev zakona
Glasovanje na referendumu bo potekalo v nedeljo, 11. maja, z možnostjo predčasnega glasovanja v torek, sredo in četrtek pred tem datumom. Volivci bodo lahko glasovali tudi po pošti, na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali na voliščih omnia zunaj okraja stalnega prebivališča. DVK bo že na dan glasovanja objavil delne neuradne izide, dan pozneje bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden kasneje pa še iz tujine. Uradni izid referenduma bo znan med 22. in 30. majem, ko bo DVK izid objavil v uradnem listu, piše MMC RTV SLO.
Za zavrnitev zakona je potreben zavrnitveni kvorum, kar pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora proti glasovati vsaj petina vseh volilnih upravičencev. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je trenutno 1.693.355 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je za zavrnitev zakona potrebnih vsaj 338.671 glasov proti. Točno število bo določeno na dan glasovanja.
Nasprotovanje in podpora zakonu
Pobudniki referenduma, predvsem opozicijska stranka SDS, zakonu nasprotujejo, ker menijo, da ne določa jasnih meril za podeljevanje dodatkov k pokojninam in da predstavlja neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi. Po njihovem mnenju bi morala vlada najprej izvesti pokojninsko reformo za izboljšanje položaja vseh upokojencev. Sredstva za dodatke bi po njihovem prepričanju morali nameniti za dvig vseh pokojnin ali za pomoč tistim na robu revščine. SDS vladi očita tudi pomanjkanje javne razprave in analize finančnih posledic. Podobno stališče zavzema NSi, poroča MMC RTV SLO.
Nasproti temu podporniki zakona, vključno z ministrstvom za kulturo in koalicijskimi strankami Gibanje Svoboda, Levica in SD, poudarjajo, da zakon odpravlja netransparentnost in pomanjkljivosti obstoječega sistema izjemnih pokojnin. Zagotavljajo, da bo novi zakon jasno opredelil postopke za podeljevanje dodatkov, kar bo zagotovilo enakopravno obravnavo. Pobudnikom referenduma očitajo manipuliranje in napad na kulturo.
Novi zakon nadomešča obstoječi zakon o izjemnih pokojninah, ki ga je računsko sodišče že leta 2009 označilo za pomanjkljivega. Upravičenci do dodatka so prejemniki Prešernove nagrade, nagrade Prešernovega sklada, državnih odlikovanj ali drugih priznanj s seznama 23 nagrad za življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus. Prešernovi nagrajenci za življenjsko delo so upravičeni do 100-odstotnega dodatka k pokojnini do višine najvišje pokojnine, ostali pa do 50-odstotnega dodatka. Dodatek se ne deduje, prejemniki izjemnih pokojnin pa do njega niso upravičeni.
Portal24; Foto: Pexels
