Zadnji dan kampanje: Harris in Trump v bitki za ‘swing’ države
Predvolilna kampanja za predsedniške volitve v ZDA se končuje, kandidati pa intenzivno obiskujejo ključne zvezne države, kjer volilni izid še ni zagotovljen. Z zadnjimi zborovanji in nastopi v sedmih t.i. ‘swing’ zveznih državah poskušajo pridobiti podporo neopredeljenih volivcev. Kamala Harris je svoj zadnji dan kampanje posvetila Pensilvaniji, medtem ko se je Donald Trump odločil za obiske treh ključnih držav: Pensilvanije, Severne Karoline in Michigana.
Donald Trump je zadnji dan svoje kampanje začel v Raleighu, glavnem mestu Severne Karoline. Po Severni Karolini se je odpravil v Reading in Pittsburgh v Pensilvaniji, zaključil pa bo v Grand Rapidsu v Michiganu. Po poročanju HRT se bo po zadnjih zborovanjih odpravil na svoj dom v Palm Beachu na Floridi, kjer bo spremljal rezultate volitev. Trumpova strategija obsega obiske treh ključnih zveznih držav, kar kaže na njegovo prizadevanje za dosego volilnih glasov, ki jih potrebuje za ponovno osvojitev Bele hiše.
Kamala Harris, kandidatka Demokratske stranke, je zadnji dan kampanje preživela v Pensilvaniji, kjer je obiskala tri mesta: Allentown, Pittsburgh in Philadelphio. Njen urnik kaže na strateški poudarek na enem najpomembnejših volilnih prizorišč, kjer so se v preteklosti odločali pomembni volilni izidi.
Molitev za uspeh Kamale Harris v rodni vasi njenega dedka v Indiji
Vzporedno s kampanjo v ZDA pa se tudi na drugem koncu sveta, natančneje v Thulasendrapuramu, majhni vasi v Indiji, odvijajo dogodki, ki kažejo podporo Kamali Harris. V tej vasi, kjer se je rodil njen dedek Painangadu Venkataraman Gopalan, so pripravili molitev za njeno zmago. Po poročanju HRT se bodo prebivalci jutri zbrali v lokalnem hindujskem templju, kjer bodo molili za uspeh Harrisove na volitvah. Ena izmed vaščanov, Manikandan, ki ima trgovino blizu templja, je izjavil, da bo v primeru njene zmage v vasi organizirano praznovanje.
Obtožbe o volilni prevari in polarizacija volilne kampanje
Predvolilno obdobje ni minilo brez kontroverznosti. Donald Trump in njegovi podporniki že mesece trdijo, da so bile prejšnje volitve leta 2020 ukradene, in napovedujejo, da bodo ponovno izpodbijali volilne rezultate v primeru poraza. Trump je svoje nasprotnike označil za “notranje sovražnike” in napovedal pravno preganjanje tistih, ki naj bi po njegovem mnenju goljufali. Po poročanju HRT je Trump na enem od svojih zadnjih zborovanj izpostavil svoje nezadovoljstvo s predstavniki medijev in ponovno izrazil prepričanje o goljufivih volilnih praksah v Pensilvaniji.
Kamala Harris pa Trumpa vidi kot grožnjo demokraciji in si prizadeva poudariti svoj pozitiven pogled na prihodnost. V nedeljskem govoru v Detroitu je dejala, da verjame v moč Američanov, da obrnejo tok zgodovine v smeri pravičnosti. Ta izjava kaže na optimizem in pripravljenost za združitev naroda po dolgotrajnih političnih delitvah.
Ankete in nujni elektorski glasovi za zmago
Ankete ob koncu kampanje kažejo na izenačenost kandidatov, tako na nacionalni ravni kot v nihajnih zveznih državah. Nevtralni politični analitiki ocenjujejo, da Kamala Harris potrebuje približno 45 elektorskih glasov v sedmih ključnih državah za zmago, medtem ko Trump potrebuje 51 glasov. Po podatkih ankete Ipsosa in Reutersa, opravljene konec oktobra, Američani menijo, da so grožnje demokraciji drugi največji problem, takoj za gospodarstvom, kar odraža visoko stopnjo polarizacije.
Do sedaj je svoj glas že oddalo več kot 77 milijonov Američanov, vendar bo končni rezultat volilne udeležbe znan šele po dnevu volitev. Po poročanju HRT je zadnji val kampanje usmerjen v družbena omrežja, kjer obe strani mobilizirata prostovoljce, ki neposredno nagovarjajo potencialne volivce, predvsem tiste v ključnih državah.
Zaključna sporočila: Trumpov boj proti ilegalni migraciji in Harrisova obljuba združitve
Na zadnjih zborovanjih sta oba kandidata predstavila svoje zaključne misli. Donald Trump je na shodu v Georgii ponovil svoje obljube o strogi politiki do nezakonitih priseljencev in izrazil upanje na zanesljivo zmago. Harrisova je svoje nagovore usmerila v sporočilo o enotnosti in izpostavila željo po končanju delitev, ki so prizadele ameriško družbo. Na enem od svojih zadnjih dogodkov je dejala, da so volitve priložnost za obračanje novega lista po desetletjih politik, ki so temeljile na strahu in razkolu.
Volilni kolegij: ameriški predsednik ni izvoljen neposredno
Ameriške predsedniške volitve potekajo na podlagi volilnega sistema, imenovanega volilni kolegij. ZDA, čeprav so znane kot simbol demokracije, svojega predsednika ne volijo neposredno, temveč preko sistema elektorskih glasov. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev glede na število prebivalcev, skupaj jih je 538, kar ustreza številu kongresnikov in senatorjev. Kandidat, ki doseže vsaj 270 elektorskih glasov, postane predsednik.
Po poročanju HRT, od prvih volitev leta 1789, na katerih je zmagal George Washington, je bilo v ZDA izvedenih 59 predsedniških volitev. V petih primerih, od tega dvakrat v 21. stoletju, je zmagal kandidat, ki ni prejel največ glasov na ravni celotne države, vendar je pridobil zadostno število elektorskih glasov.
Portal24; Obe fotografiji: Wikimedia/Gage Skidmore
