Z iztekom junija se približuje tudi zakonski rok za izplačilo regresa za letni dopust. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) ob tem poudarja pomen spoštovanja določil Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki jasno določa pravico do regresa kot eno temeljnih pravic zaposlenih.
Vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, ima v skladu z 131. členom ZDR-1 tudi pravico do regresa. Gre za izplačilo, namenjeno pokrivanju stroškov letnega dopusta, ki je tudi zakonsko urejeno. Rok za izplačilo regresa v letu 2025 je 1. julij, pri čemer mora delodajalec zaposlenemu do tega datuma izplačati regres v višini najmanj 1.277,72 evra. Višje izplačilo je možno, če to predvideva kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali interni akt delodajalca.
IRSD ob tem izrecno poudarja, da je »plačilo za delo temeljna in neodtujljiva pravica vsakega zaposlenega.« Obveznost izplačila regresa velja za vse delodajalce, prav tako pripada vsakemu zaposlenemu, ne glede na to, ali dopust v celoti izkoristi ali ne.
Tudi zaposleni s skrajšanim delovnim časom so upravičeni do sorazmernega regresa, razen v primerih, ko gre za zaposlitve na podlagi zakonodaje o pokojninskem, invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju oziroma starševskem dopustu. V teh primerih delavcu pripada celoten regres.
»Zaposleni, ki sklene delovno razmerje sredi leta, pridobi pravico do sorazmernega dela regresa, skladno s številom mesecev zaposlitve,« še dodaja inšpektorat.
Največ kršitev pravic delavcev prav pri regresu
Po podatkih iz letnega poročila IRSD je bilo tudi v letu 2024 največ prijav inšpekciji dela vloženih prav zaradi neizplačila regresa za letni dopust. Skupno so inšpektorji ugotovili 1.628 kršitev, kar pomeni porast v primerjavi z letom 2023 (1.432 kršitev), a nekoliko manj kot leta 2022, ko so jih zabeležili 1.891.
»Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je nanašalo na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev, ki so se nanašale na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa za letni dopust,« poročajo z IRSD.
Inšpektorat že več let sodeluje s Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), kjer na podlagi izmenjave podatkov preverjajo, kateri delodajalci niso oddali REK obrazca za izplačilo regresa. Kljub temu oblike kršitev ostajajo podobne kot v preteklosti. Nekateri delodajalci regres izplačujejo v več delih, sklicujoč se na likvidnostne težave, kar pa zakon izrecno ne omogoča.
»Inšpektorji so ugotavljali, da nekateri delodajalci regres izplačujejo v več delih, pri tem pa so se sklicevali na likvidnostne težave, ki jih ZDR-1 posebej ne definira,« opozarja IRSD.
Pojavljajo se tudi bolj prikrite oblike kršitev, kot je izplačilo regresa v gotovini. Takšno ravnanje odpira možnosti zlorab, zlasti če se izplačilo ne izvede na transakcijski račun, kar je v nasprotju z uveljavljenimi finančnimi standardi.
»Obravnavali smo primere, ko delodajalci kljub temu, da so zaposlenim delavcem izplačali regres za letni dopust, le-tega niso izplačali delavcem, ki jim je delovno razmerje pri njih med letom prenehalo oziroma so se zaposlili po 1. juliju,« navaja IRSD. Pogoste težave se pojavljajo tudi pri določitvi roka za izplačilo sorazmernega dela regresa, saj zakon ne določa, kdaj natančno mora biti ta del izplačan. Tudi sodna praksa je bila pri tem vprašanju neenotna.
»ZDR-1 izrecno ne določa, do kdaj je potrebno izplačati regres delavcu, ki se je zaposlil po 1. juliju v koledarskem letu, oziroma delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi pred 1. julijem.«
Delodajalci tudi zahtevali vračilo regresa v gotovini
V praksi so inšpektorji naleteli na primere, kjer je delodajalec zaposlenim nakazal regres, nato pa od njih zahteval vračilo v gotovini. Tovrstne kršitve je težko dokazati, a pomenijo resno zlorabo temeljnih pravic zaposlenih.
»Zabeleženi so bili tudi primeri zlorab, ki so se izkazali za težko dokazljive, in sicer je delodajalec delavcem izplačal regres za letni dopust, vendar pa v nadaljevanju od delavcev zahteval, da znesek dvignejo iz bančnega računa in ga v gotovini vrnejo delodajalcu,« izpostavljajo na inšpektoratu.
Posebno pozornost inšpektorat namenja tudi primerom, ko delodajalci neenotno izplačujejo regres različnim zaposlenim. Čeprav vsem nakažejo vsaj minimalno zakonsko določen znesek, lahko pride do razlik v višini regresa brez utemeljenih razlogov, kar lahko pomeni diskriminacijo ali kršitev kolektivne pogodbe.
»Inšpektorji so zaznali tudi primere, ko delodajalci delavcem izplačujejo različne zneske regresa za letni dopust, pri čemer praviloma v zakonitem roku vsem delavcem izplačajo regres vsaj v višini minimalne plače, kot to določa 131. člen ZDR-1, oziroma v višini, kot to določa zavezujoča oziroma izbrana kolektivna pogodba.«
IRSD je tudi v letu 2024 izvajal poostrene nadzore glede spoštovanja 131. člena ZDR-1. Gre za akcijo, usmerjeno v zaščito pravic delavcev in zagotavljanje, da vsak delavec prejme regres, ki mu pripada. Pri tem se nadzor opravlja tudi za pretekla leta, skladno z zastaralnimi roki.
»Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je neodtujljiva pravica, pomembna pa je tudi z vidika tesne povezave s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev,« zaključujejo na inšpektoratu.
Foto: Pixabay
