[STA/Lara Draškovič]– Začenja se zadnji teden referendumske kampanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ko je pričakovati še intenziviranje aktivnosti. Za nagovarjanje volivcev imajo organizatorji kampanje čas do petka do polnoči, ko bo nastopil volilni molk. Nato bo v nedeljo čas za odločitev volivcev. Že v torek bo sicer steklo predčasno glasovanje.
Pred nasprotniki in zagovorniki zakona, skupno se jih je v referendumsko kampanjo prijavilo 33, je še zadnji teden prepričevanja volivcev, da na glasovanju bodisi podprejo bodisi zavrnejo zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Tako je pričakovati intenziviranje aktivnosti kampanje, ki v zadnjih tednih ob napetem aktualnem političnem dogajanju ni prinesla pretirano pestrega referendumskega dogajanja.
Doslej je bilo slišati bolj ali manj znana stališča za in proti. Predlagatelji in zagovorniki zakona poudarjajo zlasti človekovo pravico do dostojanstva in do odločanja o svojem življenju in trpljenju, medtem ko pobudniki referenduma in nasprotniki zakona zakonu očitajo kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo, kot alternativo pa ponujajo krepitev področja paliativne in dolgotrajne oskrbe.
Stališča organizatorjev so dostopna tudi na sta.si/qj76D1
Kampanja na terenu in družbenih omrežjih, v igri še soočenja
Za referendumsko kampanjo sicer štejejo oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.
Organizatorji kampanje so o izbranih načinih nagovarjanja volivcev v odgovorih za STA izpostavili družbena omrežja in delo na terenu. Slednje poudarjajo predvsem v političnih strankah, zlasti v zunajparlamentarnih.
Koalicijske stranke in društvo Srebrna nit, ki podpirajo zakon in so se v kampanjo podali kot zavezništvo Moje življenje, moja pravica, zlasti v zadnjem tednu načrtujejo stojnice po več krajih v Sloveniji. V opozicijskih SDS in NSi, v kateri so se v kampanjo podali s sloganom Izberi življenje, glasuj proti, pa organizirajo pogovorna omizja na temo zakona.
Organizatorji kampanje računajo, da bodo volivce dosegli tudi s plakatnimi akcijami, ki jih je na panojih pod državi že opaziti, pa tudi z nastopi v medijskih soočenjih.
V kampanjo se je vključilo tudi kar nekaj organizacij civilne družbe, ki so že ali pa še nameravajo uporabiti raznolike načine nagovarjanja volivcev, so v organizacijah navajali za STA.
V društvu Usidrani in inštitutu Danes je nov dan so denimo navedli, da bodo uporabljali svoja že obstoječa dela, naslonili se bodo tudi na lastno delo in delo prostovoljcev. V zavodu Iskreni in Pridi.com so med načini nanizali tudi objave na njihovih spletnih portalih in organizacijo oz. sodelovanje na različnih dogodkih.
Organizatorji kampanje po večini skrivnostni glede predvidenih finančnih sredstev za kampanjo
O višini finančnih sredstev so organizatorji skrivnostni in konkretnih zneskov ne razkrivajo, kar nekaj pa jih je izpostavilo, da bo njihova kampanja finančno skromna. Bolj konkretni so bili pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca, ki so zapisali, da bodo za kampanjo odšteli do 25.000 evrov.
Stroški referendumske kampanje na državni ravni po zakonskih določbah ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi, organizatorji kampanje bodo lahko torej za prepričevanje volivcev porabili nekaj več kot 424.000 evrov. V nasprotju z volilnimi kampanjami pa organizatorju referendumske kampanje ne pripada pravica do povračila stroškov.
Aktivna tudi civilna družba, Cerkev se otepa očitkov o nedopustnem vmešavanju v kampanjo
So se pa v času kampanje s svojimi stališči oglasile tudi organizacije, ki se vanjo uradno niso podale, med drugim predstavniki zdravniških organizacij in zdravnikov ter voditelji verskih skupnosti.
Oboji so izrazili nasprotovanje zakonu. Predstavniki zdravnikov so prepričani, da zakon prinaša tveganja in da bi morali najprej urediti področje paliative. Ocenili so tudi, da večina zdravnikov pri izvajanju zakona ne bo želela sodelovati.
Voditelji sedmih verskih skupnosti v Sloveniji pa so v skupni izjavi poudarili, da ima vsako človeško življenje svojo neodtujljivo vrednost, vernike pa pozvali, da odidejo na referendum in oddajo glas proti. Enako v skupnem pismu pozivajo tudi slovenski škofje, ki ob tem vernike nagovarjajo, da naj k temu povabijo tudi sorodnike, znance ter jih obenem pozovejo h glasovanju proti “uvajanju kulta smrti v Sloveniji”. Zadnji dan kampanje pa so razglasili za “dan molitve in posta za pravo spoznanje pred referendumom”, v ta namen bodo v petek ob 15. uri tri minute zvonili zvonovi v cerkvah.
Katoliška cerkev se ob tem sooča z očitki o vmešavanju v referendumsko kampanjo, v katero se kot organizatorji niso podali. V zavezništvu podpornikov zakona so ocenili, da je Cerkev s svojimi aktivnostmi v času kampanje prestopila zakonske in ustavne okvirje dovoljenega političnega delovanja, zato so se odločili za prijavo pristojnemu inšpektoratu. Cerkev medtem takšne navedbe zavrača kot neutemeljene. Trdijo, da ne vodijo politične kampanje, temveč izpolnjujejo svoje poslanstvo.
Splošno glasovanje 23. novembra, v torek začetek predčasnega glasovanja
Organizatorji bodo lahko volivce prepričevali še vse do petka do polnoči, ko bo nastopil volilni molk in bo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.
Zatem bo usoda zakona v rokah volivcev, ki bodo svojo voljo izrazili na referendumskem glasovanju 23. novembra. V tednu pred referendumsko nedeljo bo, kot običajno, v torek, sredo in četrtek potekalo predčasno glasovanje na za to namenjenih voliščih.
Prav tako bodo mogoče tudi druge oblike posebnega glasovanja, in sicer po pošti tako na območju Slovenije kot iz tujine, na nekaterih voliščih s sedežem na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ter izven okraja stalnega prebivališča na t. i. voliščih omnia.
Pogoj za uspeh referenduma zavrnitveni kvorum, odločitev volivcev v veljavi vsaj leto dni
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?”
Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Kvorum je torej odvisen od števila volilnih upravičencev.
Na dan glasovanja bo DVK že objavila delne neuradne izide z volišč po Sloveniji. Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja po pošti iz tujine.
Uradni izid referenduma bo glede na rokovnik DVK znan med 4. in 11. decembrom, ko bo DVK sprejela akt o izidu glasovanja in ga objavila v uradnem listu.
DZ pa eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bo smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
[Foto: Unsplash/Alexas_Fotos]
