Zakaj centralne banke, da bi zajezile inflacijo, dvigujejo obresti? Vse se draži: elektrika, dizel, zelenjava, internet, hoteli, leti, zdaj pa še obrestne mere.

Vojna v Ukrajini, ponavljajoči se lockdowni na Kitajskem in motene dobavne verige, so vzbudile veliko povpraševanje po izdelkih. S tem pa je porušeno občutljivo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, kar je cene dvignilo rekordno visoko.

Centralne banke z vsega sveta skoraj sinhronizirano dvigajo ključne obrestne mere. S tem ukrepom želijo ukrotiti naraščajočo inflacijo, ki še naprej podira mesečne rekorde. 

Tudi Evropska centralna banka (ECB) je spremenila monetarno politiko. Obdobje negativnih obrestnih mer, ki segajo v najhujša leta krize državnega dolga v EU, je tako končano.

Tudi Centralne banke v Združenem kraljestvu, na Švedskem, Norveškem, v Kanadi, Južni Koreji in Avstraliji, so v zadnjih mesecih sprejele podobne odločitve. Odzvale so se na skrb zbujajočo  inflacijo. Z eno samo potezo je Ameriška centralna banka Federal Reserve obrestno mero dvignila za 0,75 odstotne točke. To je največje povečanje po letu 1994.

Kaj točno je razlog?

Centralne banke so posebne javne ustanove. So neodvisne, nekomercialne ustanove, zadolžene za upravljanje z valuto države ali, v primeru ECB, skupine držav.

Imajo ekskluzivna pooblastila za izdajo bankovcev in kovancev, nadzor deviznih rezerv, delujejo kot posojilodajalci v sili in zagotavljajo dobro zdravje finančnega sistema. Glavna naloga centralne banke je zagotoviti stabilnost trga. To pomeni, da morajo nadzorovati inflacijo, ko se cene dvignejo in deflacijo, ko se cene znižajo.

Deflacija gospodarstvo omrtvi in spodbuja brezposelnost, zato si vsaka centralna banka zastavi cilj zmerne pozitivne inflacije, običajno okoli 2 %, da bi spodbudila postopno, enakomerno rast.

Ko inflacija začne strmo naraščati, je centralna banka v težavah.

Prekomerna inflacija lahko hitro uniči koristi, zmanjša vrednost zasebnih prihrankov in požre dobičke zasebnih podjetij. Računi postajajo dražji za vse: potrošnike, podjetja in vlade se morajo boriti, da bi sestavili začetek s koncem meseca.

“Visoka inflacija je velik izziv za vse nas,” pravi predsednica ECB Christine Lagarde.

To je trenutek, ko nastpi čas za aktivno denarno politiko.

Banka

Poslovne banke, tiste, kamor gremo, ko moramo odpreti račun ali najeti posojilo, si denar za pokritje svojih finančnih potreb, izposodijo pri centralni banki,.

Poslovne banke zastavijo premoženje (zavarovanje) kot zagotovilo, da bodo izposojeni denar vrnile. Med najpogostejšimi oblikami zavarovanj za te namene so obveznice, ki jih izdajajo vlade. Centralna banka posoja torej denar poslovnim bankam, medtem ko poslovne banke posojajo denar gospodinjstvom in podjetjem.

Ko komercialna banka vrne, kar si je izposodila od centralne banke, mora plačati tudi obresti. Centralna banka ima pooblastilo za določanje lastnih obrestnih mer, ki dejansko določajo ceno denarja.

To so referenčne obrestne mere. Centralne banke jih trenutno zvišujejo, da bi ukrotile inflacijo. Če centralna banka poslovnim bankam zaračunava višje obrestne mere, komercialne banke nato zvišajo obrestne mere kreditom, ki jih ponujajo gospodinjstvom in podjetjem.

Osebni dolgovi so tako posledično dražji. Ljudje postanejo bolj zadržani.

Zaostreni finančni pogoji vodijo v upad potrošniške porabe. Ko se povpraševanje po blagu in storitvah zmanjša, se tudi njihova cena zniža.

Točno to nameravajo tudi zdaj narediti centralne banke: zajeziti porabo, da bi zajezile inflacijo.

Preden začnejo delovati učinki takšne denarne politike, lahko traja tudi dve leti. Za najbolj pereče izzive torej ne bo trenutnih rešitev. Dejstvo, ki zadeve zapleta je, da je energija danes glavno gonilo inflacije. Dejavnik, ki jo poganja in ni povezan z gospodarstvom, je ruska invazija na Ukrajino. Bencin in električna energija sta dobrini, ki ju uporablja vsak. Uporabljamo ju, ne glede na to, koliko staneta. Hitrega padca povpraševanja za znižanje cen zato tokrat ni mogoče vzeti za samoumevnega.

To pojasnjuje, zakaj centralne banke sprejemajo tako radikalne korake. Čeprav to na koncu škodi gospodarstvu. Agresivna denarna politika je nevarna pot. Podražitev denarja lahko upočasni rast, oslabi plače in spodbudi brezposelnost.

Foto: Reuters

By A.K.

One thought on “Zakaj centralne banke višajo obresti, da bi zajezile inflacijo? ”

Komentar: