Zakaj in kako užaljeni Madžari izsiljujejo Švedsko
Madžarska, ki je eno leto blokirala prizadevanje Švedske za vstop v Nato in se je zdelo, da ga je prejšnji teden umaknila z dnevnega reda, želi samo nekaj spoštovanja, a bo na koncu članstvo 32. članice čezatlantskega zavezništva vseeno ratificirala, je dejal visoki madžarski diplomat.
Potem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto švedskemu kolegu poslal pismo, v katerem se je zdelo, da ogroža prizadevanja Stockholma za vstop v zvezo Nato, razen če Švedska utiša opozicijske politike, ki so kritični do madžarskega demokratičnega nazadovanja, so madžarski uradniki zagotovili, da ratifikacija še vedno poteka – a če bodo deležni spoštovanja. “Prej ali slej bomo ratificirali,” je v soboto na dogodku inštituta Hudson dejal Zsolt Bunford. Bunford je politični direktor madžarskega zunanjega ministrstva. “Na našem parlamentu je, da ratificira,” je dodal.
V madžarskem parlamentu prevladuje desna stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana. Evropski parlament je šel tako daleč, da je dejal, da Madžarske ni več mogoče šteti za popolno demokracijo. EP je pri tem navedel kolaps tamkajšnjega pravosodja in volilnega sistema v času Orbánove 13-letne vladavine.
Švedski premier Ulf Kristersson Madžarske sicer ni javno kritiziral, so pa to storili švedski opozicijski politiki na čelu z nekdanjo premierko Magdaleno Andersson. Na vprašanje, ali Madžarska od Švedske zahteva, naj v zameno za članstvo v Natu ‘zapre usta’ opozicijskim politikom, je Bunford zatrdil, da temu ni tako. Namesto tega je dejal, da Budimpešta upa na švedski obisk na visoki ravni, da bi zgladili ponovne napetosti.
“Ne, ne, nič takega. Kar zahtevamo, je spoštovanje,” je dejal. “Če želijo, da ratificiramo, bo to glavni del, da se usedemo skupaj in vidimo, kako lahko rešimo ta izziv. Mislim, da to ni preveč (zahtevati)”.
Washington
Bunfordova pripomba prihaja, ko so Orbánovi tesni sodelavci ta teden v Washingtonu pred generalno skupščino Združenih narodov za srečanja z uradniki administracije Joeja Bidna in člani kongresa. Švedska in Finska, že desetletja vojaško nevtralni državi, sta po lanski ruski invaziji na Ukrajino skupaj zaprosili za članstvo v Natu. Finska je šla skozi postopek in postala članica Nata, Švedska pa s svojimi podmornicami ameriške izdelave in bojnimi letali F-35 ter močno lastno obrambno industrijsko bazo tega še ni storila.
Kongresni pomočniki, ki so govorili za Foreign Policy, trdijo, da Madžarska verjetno ne bo blokirala Švedske, kar so madžarski uradniki očitno ponovili v soboto. Slednje pa ni rezervirano le za Švede – finski predsednik Sauli Niinistö je pred glasovanjem o ratifikaciji v obeh državah obiskal Budimpešto in Turčijo. Bidnova administracija pa medtem pravi, da namerava Turčijo in Madžarsko držati za besedo, ko gre za držanje obljube, ki sta jo dali na vrhu Nata v Vilni, in sicer da bo Švedski omogočila pridružitev vojaškemu zavezništvu.
“Pričakujemo, da bo Švedska članica Nata,” je dejal visoki ameriški obrambni uradnik, ki je želel ostati anonimen. “Pričakujemo, da bodo zaveznice ratificirale članstvo Švedske v Natu. Ne vidimo nobenih sprememb v kvalifikacijah Švedske, za katere verjamemo, da so močne. Menimo, da je Švedska izpolnila vse izzive in zahteve, da bi bila članica Nata. Pričakujemo, da bodo zaveznice ratificiral, voditelja teh dveh držav st ato sicer potrdila oktobra.”
Nasprotovanje Turčije
Vendar nasprotovanje Turčije ostaja problem. Švedski in predstavniki Nata so sprva upali, da bo njihova kandidatura za vstop v zavezništvo zaključena do vrha v Vilni julija. Do konca dvodnevnega srečanja sta Turčija in Švedska dosegli dogovor, da Ankara prekine svoje dolgoletno nasprotovanje kandidaturi. Stockholm se je strinjal, da bo sprejel ukrepe proti kurdskim gibanjem v državi. Nato pa je dejal, da bo vzpostavil posebno koordinacijo boj proti terorizmu, v skladu z željami Ankare.
Po drugi strani pa si Bidnova administracija prizadeva za začetek postopka dostave pošiljanja bojnih letal F-16 v Turčijo v kongresu, kar je ‘zadnji obrok’ plačila Turčije za vstop Švedske v Nato. turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč tik po zmagi na volitvah maja pozval Bidnovo administracijo, naj odpravi nasprotovanje kongresa 20 milijard dolarjev vredni pogodbi o dobavi F-16, preden turški parlament ratificira švedsko ponudbo, s čimer je poudaril neodvisnost zakonodaje v Ankari.
“Če pravite, da bo odločal kongres, potem imamo kongres in Turčijo – to je turški parlament,” je dejal Erdogan ob robu vrha G-20 v Indiji. “Ne morem reči ‘da’, razen če takšno odločitev potrdi turški parlament,” je dejal Erdogan.
vir Foto: STA
