Zakaj je žito iz Ukrajine postalo velik problem Evrope

Zakaj je žito iz Ukrajine postalo velik problem Evrope

V  soboto, 15. aprila, sta se Poljska in Madžarska odločili prepovedati uvoz žita in druge hrane iz sosednje Ukrajine, da bi zaščitili svoje kmetijske sektorje. Državi sta pojasnili, da uvoz žita iz Ukrajine ruši cene na njunih trgih. V ponedeljek se jim je pridružila Slovaška, podobno nameravata storiti še Bolgarija in Romunija.

Prvotni načrt je bil transport žita iz Ukrajine preko članic EU za prodajo na svetovnem trgu, predvsem za Bližnji vzhod in Afriko. Zaradi “ozkih grl” je nekaj žita pri transportu ostalo v tranzitnih državah, kar je ustvarjalo pritisk na nižanje cen.

EU je v manj kot letu dni od problema velikega skoka cene pšenice prešla v nasprotni problem. Bruselj je zato namenil sredstva za odškodnine kmetom na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji.

Poceni žito in drugi kmetijski proizvodi iz Ukrajine so preplavili Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo

Kmetje nekatere proizvajalce moke kličejo, da mešajo cenejšo pšenico iz Ukrajine z domačo pšenico. Izdelek potem oglašajo, kot da je v celoti pridobljen z mletjem domače pšenice. Ker dodatnih količin zaradi pomanjkanja zmogljivosti ni mogoče dovolj hitro izvoziti prek pristanišč, se pšenica iz Ukrajine nalaga v silose, ki zasedajo zmogljivosti lokalnih kmetov.

Poljski je namenjenih 30 milijonov evrov pomoči EU, Bolgarija naj bi prejela 17 milijonov evrov, Romunija pa 10 milijonov evrov. Denar bodo vplačali v državne proračune, ki bodo sredstva nakazali kmetom. Načrtovan je tudi drugi paket pomoči, ki naj bi bil objavljen v prihodnjih dneh.

Solidarnostne poti

Pšenico prevažajo po tako imenovanih “solidarnostnih poteh”, ki skušajo nadomestiti izvoz preko Črnega morja, ki je tradicionalna pot za izvoz pšenice in drugih prehrambenih izdelkov iz Ukrajine v Afriko in na Bližnji vzhod.

Egipt, Etiopija, Nigerija, Maroko, Indonezija in Pakistan so leta 2021 uvozili pšenico v vrednosti milijard dolarjev in so do neke mere, da bi nahranili svoje prebivalstvo, odvisni od stalnega toka iz Ukrajine. Ob začetku vojne v Ukrajini je bilo to ogroženo, izvoz čez Črno morje je postal tvegan.

“Solidarnostne poti”, ki potekajo skozi članice EU, so sicer problem do neke mere rešile, vendar je nenaden promet povzročil številne logistične težave. Skladiščenje, transport, lokalna infrastruktura in domači trgi so pod hudim stresom, kar je razjezilo kmete.

Motivacija za pretirano reakcijo je deloma politična

Povsem naravno je, da kmetje “branijo” svoje cene. Verjetno se najdejo tudi takšni, ki situacijo izkoriščajo z nepoštenimi tržnimi praksami, kot je mešanje ukrajinske in domače pšenice ter deklariranje le-te kot moke, pridobljene iz izključno domačih surovine. Zagotovo je velik dejavnik tudi politični položaj strank na oblasti v državah, ki so se uprle ukrajinski pšenici.

Konec leta bodo na Poljskem parlamentarne volitve. Na zadnjih, leta 2019, je koalicija pod vodstvom stranke Pravo in pravda dosegla prepričljivo zmago s 43,6 odstotka glasov. Konkurenčna državljanska koalicija je dobila le 27,4 odstotka glasov.

Podpora vladajoči koaliciji v zadnjih mesecih stagnira pri okoli 35 odstotkih. Podpora konkurenčni koaliciji postopoma raste. Ne pomeni nujno, da je to glavni motiv za odločitev Poljske, da prepove uvoz žita iz Ukrajine, je pa vsekakor dejavnik.

Slovaška je v politični krizi in verjetne so predčasne volitve. Madžarska se spopada z najvišjo rastjo cen v EU, predvsem hrane. Paradoksalno je, da država z najvišjo rastjo cen živil v EU protestira proti poceni uvozu. Kmetje so med drugimi volilna baza Orbanovega Fidesza.

Cene padajo že od sredine leta 2022, EU ne prehiteva preostalega sveta

Velik padec cen pšenice in drugih živil za države, ki so se uprle uvozu iz Ukrajine ni značilen. Cene po svetu padajo že od petega meseca lani, potem ko so močno narasle zaradi začetka vojne v Ukrajini.

Trenutna cena na veleprodajnem trgu v ZDA se giblje okoli 7 dolarjev za bušel, torej 260 dolarjev (250 evrov) za tono. V prvih mesecih vojne v Ukrajini je bila od 11 do 12 dolarjev za bušel, več kot 400 dolarjev za tono.

Od takrat cena nenehno pada in je trenutno na ravni avgusta 2021. Enako je tudi na evropskem veleprodajnem trgu. Trenutno se cene gibljejo med 250 in 260 evri za tono, v začetku leta so bile okoli 300 evrov za tono, v drugi polovici lanskega leta pa med 330 in 350 evri. 

Takšno gibanje cen popolnoma sovpada z gibanjem cen v preostalem svetu, na primer v ZDA, saj je pšenica relativno homogena dobrina, s katero se množično trguje po vsem svetu, zato so razlike v ceni minimalne.

Podatki o svetovnih cenovnih trendih kažejo, da kmetje na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in Bolgariji preprosto povezujejo svetovni padec cen z uvozom iz Ukrajine, preprosto zato, ker dogodka časovno sovpadata (tudi padec cen se je začel prej).

Možno je, da so kmetje napačno povezali vzrok in posledico, še posebej zato, ker pšenica iz Ukrajine v EU ni bila nikoli pomembneje uvožena. Velja namreč za nizko kakovostno (tako kot ruska pšenica). Cilj je bil vedno v Afriki ali Aziji.

Dogovor

Vendar sta se Ukrajina in Poljska dogovorili o prevozu žita pod določenimi pogoji. Tovor bo zapečaten, varovan in nadzorovan, tako bi zagotovili, da izdelki ne bodo več preplavljali poljskega trga in povzročali cenovnega kaosa. Uporabljene bodo celo sledilne naprave, konvoji pa bodo posebej zavarovani.

Poljski minister za kmetijstvo Robert Telus je na tiskovni konferenci povedal, da sta Varšava in Kijev “izdelala mehanizme, ki pomenijo, da niti ena tona (ukrajinskega) žita ne bo ostala na Poljskem, da bo šlo vse v tranzitu”.

Cilj začasne prepovedi je bil po njegovih besedah ​​delno opozoriti EU na problem. Čeprav Poljska podpira zamisel o solidarnostnih poteh, EU ni storila ničesar, da bi olajšala transport in preprečila prenasičenost, je dodal poljski minister za kmetijstvo.

Ali bo dovoljenje veljalo tudi za druge kmetijske pridelke ali bodo podoben dogovor dosegli z Madžarsko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo, ki imajo podobno težavo, ni znano.

Problem vsekakor obstaja in je kombinacija več dejavnikov. Hkratni padec cen hrane na svetovnem trgu in tranzit iz Ukrajine lahko ustvarita lažno predstavo, da je za vse padec cen kriv uvoz iz Ukrajine, nekatera podjetja zagotovo izkoriščajo situacijo z nepoštenimi tržnimi praksami, zmogljivosti pa prometne, logistične in druge infrastrukture niso dovolj velike, da bi “absorbirale” nenaden sunek.

Avtor: za IndexHR Branimir Perković Foto: Pexels