Zakaj pripravljenost na najslabše ni vedno najboljša strategija
Negotovost je stalnica v naših življenjih, vendar raziskave kažejo, da morda ni vedno koristno, če se nanjo odzivamo z negativnimi pričakovanji. Večina ljudi ima namreč tendenco, da se pripravlja na najslabši možni izid, misleč, da se bodo tako lažje soočili z morebitnim razočaranjem. Vendar pa nove raziskave, ki jih navaja Psychology Today, kažejo, da ima takšen način mišljenja lahko več negativnih kot pozitivnih posledic. V vsakodnevnih situacijah, kot so čakanje na rezultate izpita ali odločitve o zaposlitvi, pogosto pričakujemo najslabši scenarij, da bi zmanjšali čustveno bolečino v primeru neuspeha. Toda ali to res vodi v boljše duševno počutje?
Priprava na najslabše: dobra strategija ali obremenitev?
Raziskava Univerze v Miamiju, ki jo vodil William Villano, kaže, da je pesimistično pričakovanje dogodkov lahko pravzaprav ovira za našo sposobnost pravilnega napovedovanja prihodnosti. Pripravljenost na razočaranje lahko zmanjša natančnost napovedi. Ljudje se namreč pogosto precenjujejo verjetnost slabih rezultatov. Tako je raziskovalna ekipa pri študiji ugotovila, da pesimizem ne zmanjšuje le čustvene obremenitve, ampak lahko povzroči, da se ljudje manj natančno spopadajo z negotovostmi v prihodnosti.
V študiji je raziskovalna skupina analizirala vzorec 625 študentov, ki so čez semester sodelovali v ekoloških trenutnih ocenah, medtem ko so čakali na rezultate izpitov pri predmetu organske kemije. Študenti so poročali o svojih čustvih pred in po objavi rezultatov. Ocenjevali pa so tudi svoja pričakovanja glede ocen. Ugotovitve so pokazale, da so se študenti, ki so imeli pesimističen pogled, izkazali za manj natančne pri napovedovanju svojih rezultatov. Študentje so pri slednjem poročali o višjih stopnjah negativnih čustev.
Negativna pričakovanja in čustvena nestabilnost
Pesimistični pogled na negotove dogodke ni bil zgolj povezan z nižjo natančnostjo pri napovedovanju, ampak tudi z negativnim čustvenim stanjem. Študenti, ki so med čakanjem na rezultate razvili negativna pričakovanja, so bili bolj nagnjeni k čustvenim nihanjem. Še več, ko so bili njihovi pesimistični scenariji potrjeni, so bili posledični občutki razočaranja še bolj intenzivni. Čeprav se zdi, da pesimizem lahko nudi nekakšno zaščito pred čustveno bolečino, raziskava kaže, da je ta učinek omejen.
Villano in njegovi sodelavci so tako zaključili, da pesimizem dolgoročno ne prinaša koristi. Čeprav lahko pričakovanje najslabšega zmanjša stres v trenutku negotovosti, se dolgoročno občutki razočaranja lahko poglobijo, še posebej pri ljudeh, ki imajo nizko samozavest. Poleg tega se lahko takšni posamezniki znajdejo v začaranem krogu negativnega mišljenja. Slednje pa še povečuje njihovo čustveno nestabilnost.
Kako se izogniti pasti pesimističnih pričakovanj?
Pričakovanje najslabšega torej ni vedno najboljša strategija, saj lahko vodi v čustveno nestabilnost in manjšo natančnost pri predvidevanju prihodnosti. Priporoča se, da se ludje v negotovih situacijah poskušajo osredotočiti na pozitivnejša pričakovanja. Namesto da bi se osredotočali na pesimizem, ki lahko vodi v čustveno preobremenjenost, se lahko negotovost naučimo sprejemati kot naraven del življenja. S tem pristopom ne zmanjšujemo le občutka stresa, ampak se tudi izboljšamo v napovedovanju izidov, kar nam omogoča bolj uravnotežen in optimističen pogled na prihodnost.
Izsledki raziskave Univerze v Miamiju ponujajo vpogled v to, kako lahko pričakovanje najslabšega dejansko škodi, namesto da bi pomagalo. Naslednjič, ko se boste soočili z negotovim izidom, premislite o svojem pristopu. Osredotočite se raje na pozitivne vidike, ki vam lahko pomagajo ohraniti čustveno stabilnost in izboljšajo vašo sposobnost napovedovanja prihodnjih dogodkov.
Portal24; Foto: Pixabay/StockSnap
