Konec vojne v Ukrajini je vse bližje

Vojna v Ukrajini se neizogibno bliža koncu in za to obstaja več razlogov. Prvi razlog je Putinova namera, da zmago razglasi pred predsedniškimi volitvami marca prihodnje leto. Ob tem bodo seveda zamolčali, da je bila agresija sprožena z namenom deukrajinizacije in denacifikacije celotne Ukrajine. Po drugi strani pa bo poudarjeno, da je bila Ukrajina na začetku agresije na severnih mejah Krima, zdaj pa je meja na Dnepru.

Čeprav je Putin agresijo na Ukrajino med drugim izkoristil tudi za popolno uničenje zadnjih sledov demokracije, bi lahko prihajajoče volitve zanj predstavljale precejšen problem. Najprej zaradi naraščajočega nezadovoljstva več sto tisoč očetov, mater, žena in družinskih članov vseh mobiliziranih in umrlih ali težkih invalidov. Regionalni voditelji s pomočjo tajnih služb in policije za zdaj uspešno zatirajo vse poskuse večjih protestov. V pomoč so jim določbe kazenskega zakona, ki omogočajo, da se vsakršna kritika agresije na Ukrajino in delovanja politične elite kaznuje z do petimi leti zapora.

Lahko pa bi bile volitve priložnost, da vsi nezadovoljni izrazijo svoje nasprotovanje. Po podatkih Net Freedoms so ruske oblasti leta 2022 blokirale ali odstranile več kot 610.000 spletnih mest, kar je največje letno skupno število v 15 letih. Poleg tega je bilo 779 ljudi kazensko ovadenih zaradi spletnih komentarjev in objav, kar je prav tako rekord. Te številke so se v letu 2023 močno povečale.

Stopnja nezadovoljstva je ogromna in lahko vsak trenutek “zavre”. 

Putin si želi čimprejšnje zmage

Zato želi Putin konec vojne in zmago razglasiti čim prej ter napovedati vrnitev vseh mobilizirancev. Idealen čas za to bi bil pred pravoslavnim božičem. Pred tem bi morala ruska vojska osvojiti zadnjo veliko zmago. Množični ruski napadi na Avdijivko, ki sicer nima vojaškega pomena, je pa zato zelo simboličen, zato ne presenečajo. Avdijivka je eden največjih simbolov ukrajinskega upora. Čeprav ni niti sedem kilometrov zračne linije od Donecka, se mu je leta 2014 in 2022 uspelo ubraniti. Zaradi te simbolike vsak dan na njegovih pristopih umre na stotine ruskih vojakov.

Putin je zelo pripravljen vsaj začasno (do pomladi) končati sovražnosti v Ukrajini, z ali brez dogovora o prekinitvi ognja. Zelenski pa ni ravno navdušen, čeprav ga bodo v to kmalu prisilile okoliščine. Najprej republikanci v predstavniškem domu kongresa, ki jasno pravijo, da Ukrajina ne more več računati na raven pomoči, ki jo je prejel doslej. Brez ameriške pomoči v orožju, strelivu in denarju bi lahko ukrajinska obramba zelo hitro omajala. Evropski zavezniki namreč ne morejo izpolniti niti prejšnjih zavez, kaj šele nadomestiti vse manjše ameriške pomoči. Zato ne preseneča, da se v zahodnih medijih vse pogosteje pojavljajo informacije, da Zahod pritiska na Kijev, naj pristane na mirovna pogajanja z Moskvo.

Zelenski si nikakor ne želi premirja

Kljub temu Zelenski ne kaže, da je pripravljen na kakršna koli pogajanja. Raje napoveduje nove ofenzive. Fantazira o novi spomladanski ofenzivi leta 2024, čeprav nikomur ni jasno, s kakšnim orožjem in strelivom. Zelenski ima zelo pomemben osebni razlog, da ne želi premirja – predsedniške volitve, ki bi morale biti marca 2024, na katere pa Zelenski pravzaprav ne želi iti. In najboljši argument za preložitev volitev je, da v vojnem času ne morejo biti redne.

Zelenski se povsem upravičeno boji, da bo izgubil volitve. Najbolj se boji, da bi lahko bil njegov protikandidat sedanji vrhovni poveljnik ukrajinske vojske general Valerij Zalužni. Za zdaj je gotovo, da bo nasprotnik Zelenskega njegov nekdanji svetovalec Aleksej Arestovič. Je pa Arestovič napovedal ustanovitev stranke ZA (Zalužni-Arestovič) in namero, da mesto Zelenskega prepusti generalu Zalužnu.

Zato ne preseneča, da je general Zalužni v zahodnih medijih govoril o neuspehu ukrajinske ofenzive. Zalužni lahko mirno kritizira neuspeh ofenzive, ker ga je Zelenski (predvsem iz političnih razlogov) obšel in načrtovanje in izvedbo ofenzive zaupal generalu Oleksandru Sirskemu. Sirski je zaslovel najprej z obrambo Kijeva, nato pa z osvoboditvijo Harkovske oblasti. Res je, da je bil ta drugi ukrajinski vojaški uspeh predvsem posledica nesposobnosti ruskih poveljnikov. 

Uspeh spomladanske ofenzive naj bi ugled Sirskega še povečal na račun Zalužnega, zato se je začela kampanja pojavljanja v zahodnih medijih. Nekateri od teh medijev so ga razglasili celo za najuspešnejšega generala 21. stoletja.

Ni šlo vse po načrtih

A ni šlo vse po načrtih. Velika spomladansko-poletna ofenziva Ukrajine, ki naj bi dosegla obalo Azovskega morja, je neslavno propadla, ugled generala Sirskega pa je bil močno okrnjen. Še huje pa je, da Zelenski ne more kriviti generala Zalužnega za neuspeh ofenzive, saj ga je iz nje izključil.

Odnos med predsednikom in vrhovnim poveljnikom se je še poslabšal, ko je novi obrambni minister Rustem Umerov zamenjal generala Zalužnega z razrešitvijo poveljnika sil za posebne operacije generala Viktorja Karenka. Njegovo razrešitev je ukrajinska javnost dojela kot del političnega obračuna, s katerim naj bi Zalužnemu preprečili, da bi ustvaril zanesljivo ekipo, ki bi mu omogočila vpliv na vojaško-politične procese v državi.
Zelo sumljiva je tudi smrt majorja Genadija Čestjakova, ki je bil osebni pomočnik Zaslužnega.

Čeprav zaenkrat ukrajinski zunanji minister Ukrajine Dmitro Kuleba novinarjem pravi, da ne čuti pritiska Zahoda, naj Kijev začne mirovna pogajanja z Moskvo, je že omemba te možnosti priznanje, da taki pritiski obstajajo. In še močnejša bo. 

Jordanija bo v četrtek gostila konferenco, ki se je bodo udeležile glavne agencije ZN, regionalne in mednarodne pomoči za usklajevanje pomoči Gazi, so poročali uradni mediji.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v sredo opozoril, da je območje Gaze sredi “epske humanitarne katastrofe”, on in drugi pa so pozvali k prekinitvi ognja , ki bi nadomestila začasno premirje.

“Potekajo intenzivna pogajanja za podaljšanje premirja, kar močno pozdravljamo, vendar menimo, da potrebujemo pravo humanitarno prekinitev ognja,” je povedal na zasedanju Varnostnega sveta ZN.

Kitajska je Varnostni svet v četrtek pozvala, naj oblikuje “konkreten” časovni razpored in časovni načrt za rešitev dveh držav, da bi dosegli “celovito, pravično in trajno” rešitev palestinskega vprašanja.

Za IndexHR napisal: Mario Galić; Foto: ZelenskiUA X; Portal24