”Manekenka izhaja iz koncepta lutke, zato je občutek praznine nekaj, kar je moda pričakovala od žensk, ki so se znašle v vlogi modela.” [Rebecca Halliday]
Zakaj se manekenke ne smejijo?
“Nasmešek je zopet v modi,” pove Annika Lautens, direktorica modnih novic pri portalu FASHION, ki je podrobneje raziskala zgodovino smejanja deklet na modni pisti.
“Res se veliko smejiš” je postal celo njen neuradni slogan. Njeni najbližji so se tega navadili in jo ne le sprejeli, temveč začeli tudi ceniti njen večno optimistični pogled na svet.
Po drugi strani pa so neznanci nad tem zmedeni in se odzovejo približno tako kot večina ljudi, ko prvič uzrejo svetlo zelen par Balenciaginih čevljev Crocs z visoko peto. Z izrazom začudenja na obrazu in nemirno govorico telesa namignejo na vprašanje “Ampak, zakaj?”
Ampak zakaj?
Annika se je, ironično, nenadoma znašla v enaki vlogi. Tudi sama si je začela zastavljati enako vprašanje, vendar ne o njej. Ampak zakaj? Po skoraj dveh desetletjih mrkih brezizraznih pogledov manekenk, so se letos po modni pisti, na predstavi Pomlad 2022, modeli sprehodili z velikimi nasmeški.
Modeli Georgia Armanija so se blaženo sprehajali po pisti kot na sproščenem nedeljskem sprehodu. Pri Chanelu so manekenke plesale, se vrtele in se urejale za fotografe. Bliski beline so dodajali veselje in življenje tudi pri Zimmermannu.
Celo pri Monique Lhuillier in ERL, ki sta se odločila samo za objavo fotografij namesto predstavitve v živo, je bilo mogoče zaslediti nekaj nasmejanih in srečnih obrazov.
“Nenasmejani modeli so produkt evropske naklonjenosti določeni skladnosti” [Rebecca Halliday]
V času delovanja in raziskovanja različnih tematik v modni industriji, je Annika ugotovila, da je modna industrija nagnjena k nihanju. Če gre moda nekaj časa v eno smer, se bo sčasoma nagnila tudi v nasprotno. Nihanje je tako delno odgovorno tudi za fanatično preobrazbo obrazov na modni pisti.
Enako velja za manekenke, katerih izrazi so se skozi desetletja spremenili iz mrkega v prijetnejšega in nasmejanega. Po besedah Rebecce Halliday, docentke na The Creative School in avtorice revije The Fashion Show Goes Live, se je vse začelo v začetku 19. stoletja. Takrat je Charles Frederick Worth svoje predstave imenoval “parade lutk”.
“Nenasmejani modeli so produkt evropske naklonjenosti določeni skladnosti,” je Rebecca zapisala v elektronskem sporočilu. Dodala je tudi: ”Manekenka izhaja iz koncepta lutke, zato je občutek praznine nekaj, kar je moda pričakovala od žensk, ki so se znašle v vlogi modela.”
Cathy LeDrew, predsednica LeDrew Models pravi, da so v 19. stoletju modele prosili, naj posnemajo naslikane portrete. To pa zato, ker je bila sreča zgodovinsko povezana z revnimi, duševno bolnimi ali pijanimi. Vsekakor ni bila izraz elitne družbe.
LeDrew pravi, da je vzpon že pripravljenih oblačil v 20. stoletju, uvedel alternativo trdemu mrščenju francoski modnih hiš. Mary Quant, ki je zaslužena za nastanek mini kril v 60-ih, je bila ena prvih, ki je v svet visoke mode sprejela vedrejše izraze. Svojim modelom je celo naročila, naj se nasmehnejo med predstavljanjem njenih oblačil.
Da pa je bila preobrazba iz mrkega pogleda v nasmeh popolna, ni bila dovolj le ena, temveč kar pet čudovitih žensk: Linde Evangelista, Naomi Campbell, Cindy Crawford, Claudie Schiffer in Christy Turlington. Te manekenke so dosegle status pop ikon skozi neizmerno izpostavljenost v revijah, glasbenih videospotih, modnih pistah, reklamah in panojih.
“Spremenilo se je vse, od oblačil, ki so bila najpomembnejši del na pisti, pa vse do modelov,” ugotavlja LeDrew. Nastopi modelov polnih veselja in življenja so dosegli vrh na Versacejevi predstavi jeseni 1991. Takrat so Evangelista, Campbell, Crawford in Turlington zaključile predstavo s petjem ob besedilu na glasbo Georgea Michaela »Freedom! ’90,«. Tako so na odru poustvarile njegov najbolj prepoznavni glasbeni video.
Prihod japonskega oblikovalca Yohjija Yamamotoa in Rei Kawakuboa (kreativni direktor za Comme des Garçons) v Pariz v 80. letih je s seboj prinesel precejšnje spremembe. Njuna temačna in moteča oblikovalska miselnost je bila nasprotna gledališkemu razkošju, ki je definirala omenjeno obdobje.
“Estetika se je zmanjšala, tako da bi bilo videti skoraj neumno, če bi se modeli nasmehnili ali poskočno hodili, medtem ko nosijo ta oblačila,” pravi Abrego. Trend se je rodil tudi iz nasprotnih vplivov prej omenjenega nihanja modnega sveta, ki je spogledljive sprehode po modni pisti nadomestil z resnimi koraki.
Toda tisto, kar je dokončno utrdilo preobrazbo obraza, pa je bila potreba po tem, da se modeli vrnejo k svojim manekenskim koreninam tj. biti lutka oblačilom. »Kritiki so v tistem času menili, da so modne revije postale forum za prikaz slavnih osebnosti in ne predstavitev samih oblačil,« pravi Halliday. Tako je torej uspeh modne revije temeljil predvsem na vrnitvi k njenim temeljnim komponentem.
Letošnja pomlad in poletje predstavljata letno renesanso kratkih hlač, odprtih čevljev in rožnatih potiskov. Poleg tega v letu 2022 praznujemo ponovno uprizoritve predstav v živo. Hkrati je to tudi vrnitev v čas, ko je bila moda prikaz presežka in spontanosti,« razmišlja Halliday. “Lepo je spet videti nasmejane obraze ljudi, čeprav le za trenutek!”
Poročevalka Annika je v teh modelih in oblikovalcih našla sorodno dušo za smejanje. Ko je opazovala manekenke Chanel, ki ponovno plešejo po modni pisti ob sodobni priredbi pesmi »Freedom! ’90« je začutila, da jo preplavlja val upanja. In to zato, ker je tokrat nasmešek nekaj dobrega in “kul”.
Vsaj do naslednjega modnega cikla.
Vir: FASHION
Vir slik: 1 – FASHION, 2 – Yahoo news
