Zakaj smo nesrečni in nezadovoljni s tem, kar imamo?

Včasih življenje ne gre v smer, ki ste jo pričakovali in želeli. Lahko imamo kariero, ne pa družine ali obratno. Včasih se življenje preprosto zgodi. Toda na neki točki te stvari začnejo motiti, in postanemo nesrečni in nezadovoljni s tem, kar imamo.

Nič nenavadnega ni, da se mnogi znajdejo v teh situacijah, zato vam predstavljamo zanimivo zgodbo in odgovor slovite britanske psihoterapevtke Philippe Perry.

Značilen primer je zgodba ženske v 40-ih, ki ima vse, a ona čuti, da nima nič

“Sem samska ženska v 40-ih, imam kariero in lastno stanovanje, a sem nenehno nesrečna. Zadnjih 20 let sem jemala najrazličnejše antidepresive in obiskovala razne terapevte, zdravnike, psihiatre. Obiskovala sem tudi tečaje jeze in ozaveščanja, vadila jogo… Nič mi ni pomagalo. Šla sem celo na preiskave, kjer so mi slikali možgane. Izvidi so pokazali povsem normalno delovanje,” je začela pripoved o svoji težavi.

“Moji bratje in sestre so vsi srečno poročeni in imajo otroke. Vedno sem si želela družino, a nikoli nisem imela zdravega, funkcionalnega odnosa z moškim. Moji intimni odnosi so bili zelo nestabilni. Imam veliko prijateljev, a nimam ravno bližnjih,” je poudarila.

Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, je brezbrižnost

Psihoterapevtka Perry svoj odgovor začne s pomembnim stavkom: “nasprotje ljubezni ni sovraštvo, je brezbrižnost”. Pri svoji pacientki čuti, da je preveč dobra v izkazovanju sovraštva v svoji ljubezni. Kot da bi morala preizkusiti odnos.

Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, je brezbrižnost. [Philippe Perry]

Morda je negotova in ​​potrebuje ljubezen, hkrati pa se zdi, da do vseh, ki jih ima rada, goji zamero. Morda zato, ker se boji biti nemočna.

Ljudje s temi lastnostmi se do svojih najbližjih pogosto obnašajo: Sovražim te, ne zapusti me!

Philippe pojasnjuje, da v takšnih situacijah, kljub številnim terapijam in pomoči skozi leta, nič ne deluje. Dokler se res ne vključiš v delo na sebi in v izboljšanje svojega duševnega zdravja.

Delo moraš opraviti ti, ne drugi, ker sta terapija in zdravila le orodje. Kot slikovito pove, morate biti delavec, ki skrbi za ta orodja, da bodo delovala za vas. Seveda se spremembe nikoli ne bodo zgodile čez noč in bodo zahtevale čas, vendar je vaša angažiranost ključna.

Mogoče ste doživeli nekaj travmatičnega. Če negativno izkušnjo, ki ste jo doživeli kot otrok potlačite, in je ne izrazite z besedami, vas nekaj v vašem trenutnem življenju spominja na tisti čas. Ponovno doživite občutke, ki ste jih imeli takrat. Lahko tudi, da se bojite, da bi te občutke ponovno doživeli.

Če so bili ti občutki žalost, sram ali strah, se nekateri od nas lažje razjezimo, kot pa si upamo biti znova ranljivi. Zdi se, da je ljudi strah, a zdaj v odrasli dobi imaš nadzor nad svojim življenjem in nič ne bo tako strašno.

Nezavedno

Recimo takole: če smo se v preteklosti navadili na sovražnika ali stalno grožnjo, boste tega sovražnika nezavedno vedno videli v drugih. Ko se boste soočili s svojim notranjim demonom iz otroštva, se pravi s prvotnim sovražnikom, vam ne bo več treba delati sovražnikov iz drugih v nezavednem poskusu, da bi na koncu zaprli.

Psihoterapevtka med drugim svetuje, da se je zelo pomembno naučiti obvladovati impulzivnost, ki ni vsakomur samoumevna.

Ključno je, da se osredotočite na razvijanje spretnosti, potrebnih na naslednjih področjih: toleranca do frustracij, prilagodljivost, spretnosti reševanja problemov in učenje videti in občutiti stvari iz perspektive drugih ljudi. Nekateri ljudje te veščine pridobijo naravno, ko odrastejo, drugi se jih morajo naučiti v odrasli dobi.

Naučiti se razmišljati in nato odzvati, ne samo reagirati, je počasen proces, ki zahteva vajo in potrpežljivost ter običajno strokovno pomoč. Tako kot je potreben čas za izgradnjo novih mišic v telovadnici, je potreben čas za izgradnjo potrebnih novih poti v vaših možganih.

Foto: Pexels VIR  

Ne spreglejte…

Bolj osebnostno zrel človek je bolj uspešen vodja  

Človek je poln misli in občutkov. Rezultati so odvisni od nas. Ali bomo »hranili« belega ali črnega volka, je odvisno samo od nas.

Resnična vrednost podjetja se skriva v človeškem kapitalu. Trajno je potrebno skrbeti za zaposlene, če želimo doseči:

  • da se resnično dobro poznamo (kdo sem, kdo smo, in kakšne potenciale nosimo),
  • da dosežemo trajni dialog – lojalnost in pripadnost med sodelavci, do podjetja, do partnerjev in strank,
  • da dosežemo osebnostno in delovno zadovoljstvo in s tem dosegamo skupaj najboljše rezultate.

»Nič ni zgolj poslovno – je predvsem osebno.«

Človek s svojo osebnostjo, osebnimi vzorci, naravnanostjo in svojo avtentičnostjo gradi svoje priložnosti. Podjetje, ki mu je mar za osebni razvoj svojih zaposlenih, bo imelo bolj angažirano delovno mesto, ki se s časom neposredno povezuje z uspešnostjo zaposlenih in dobičkonosnostjo… več tukaj.