Zakaj so levičarji lahko v Moskvi, desničarji pa ne?
Na paradi ob Dnevu zmage v Moskvi, ki slavi zmago nad nacizmom, so med mnogimi pomebnimi gosti tudi predstavniki nekaterih nemških političnih strank. V središču pozornosti so ‘tovariši’ iz leve stranke Die Linke in novoustanovljene stranke Sahre Wagenknecht (BSW), medtem ko predstavnikov tako imenovane “skrajno desne” Alternative za Nemčijo (AfD) ni bilo opaziti. Slednje pa odpira vprašanja o doslednosti medijskega in političnega obravnavanja različnih političnih polov v Nemčiji.
Parade v Moskvi so se udeležili člani stranke Die Linke, ki izhaja iz tradicije vzhodnonemške socialistične enotnosti, in člani Bündnis Sahra Wagenknecht (BSW), stranke, ki jo je lani ustanovila nekdanja vidna članica Die Linke, Sahra Wagenknecht. Obe stranki sta v preteklosti večkrat izrazili naklonjenost dialogu z Rusijo in kritizirali zahodno politiko do Ukrajine, vključno s sankcijami proti Rusiji. Kljub temu njihova prisotnost na dogodku, ki ga Zahod pogosto dojema kot propagandno manifestacijo Kremlja, ne sprožavečjega medijskega odmeva.
V Moskvi pa ni AfD-ja, ki jo nemški in evropski mediji pogosto označujejo kot “prorusko” in “skrajno desno”. AfD, ki je v preteklosti res zagovarjala zbliževanje z Rusijo, se je v zadnjem času od te retorike precej oddaljila.
Dvojna merila v javni razpravi
Evropski poslanec Branko Grims je v svojem zapisu na X opozoril na “nesprejemljiva dvojna merila” v obravnavi političnih strank. Po njegovem mnenju je problematično, da se AfD v javnosti demonizira kot “proputinovska” in “skrajna”, medtem ko se prisotnost predstavnikov Die Linke in BSW na moskovski paradi obravnava kot nekaj običajnega ali celo nepomembnega. Grims trdi, da takšen pristop odraža zavajajočo prakso “cordon sanitaire”, s katero se desne stranke sistematično izključuje iz javnega diskurza, medtem ko se levičarske stranke, kljub podobnim ali celo bolj izrazitim stikom z Rusijo, obravnavajo z večjo popustljivostjo.
Primer ni osamljen. V nemškem političnem prostoru se že dlje časa pojavljajo očitki, da mediji in politični establišment uporabljajo dvojna merila pri ocenjevanju strank, kot so AfD, v primerjavi z levičarskimi gibanji. Vedno, ko so politiki desne politične scene v preteklosti obiskovali Rusijo, je to sprožilo burne odzive, podobni obiski članov Die Linke in BSW pa le redko sprožijo enako stopnjo kritike. Našteto pa vodi v vtis, da se politična naravnanost stranke uporablja kot filter za določanje, kaj je sprejemljivo in kaj ne.
Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kdo in kako oblikuje podobo določenih strank kot “proruskih”. Medtem ko AfD ni bila prisotna na paradi, so bili tam predstavniki strank, ki jih javnost pogosto dojema kot “neproblematične” ali vsaj manj sporne. To nakazuje, da so oznake, kot je “proruskost”, morda bolj odraz politične agende kot pa dejanskega stanja. Prisotnost Die Linke in BSW na dogodku v Moskvi bi morala sprožiti enako intenzivno razpravo, kot jo običajno sprožijo poteze AfD, a doslej ni bilo opaziti primerljivega zanimanja medijev ali političnih analitikov.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay
