Zakon o plačnem sistemu: Sindikati opozarjajo na krhkost dogovora

51. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo [Foto: Matija sušnik DZ/fotografija je simbolna]

Zakon o plačnem sistemu: Sindikati opozarjajo na krhkost dogovora

[MMC RTV SLO] – Državni zbor je obravnaval predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je v zadnjih tednih dvigoval precej prahu. Na seji Odbora DZ-ja za notranje zadeve so poslanci predstavili spremembe zakonskega besedila, ki so jih predhodno uskladili s predstavniki vlade in sindikatov. Kljub temu pa so razpravo zaznamovali ostri komentarji opozicijskih poslancev ter pozivi sindikatov, naj končno besedilo zakona ostane v skladu s predlogi, ki so jih usklajevali dalj časa.

Razprava se je vrtela okoli pripomb zakonodajno-pravne službe DZ-ja (ZPS), ki je opozorila na več nejasnosti v predlogu zakona. “Številne norme v predlogu zakona ne izpolnjujejo zahteve po jasnosti in nedvoumnosti,” je poudaril Dušan Štrus iz ZPS. Posebej problematično se zdi hitro napredovanje zakonskega predloga, ki je sicer reden, a po hitrosti primerljiv z nujnimi postopki. Prav tako se ZPS sprašuje o izvedljivosti določenih določb, saj manjkajo nekateri vsebinski elementi, ki bi jih kasneje urejali podzakonski predpisi. Štrus je opozoril tudi na vprašanje kvoruma za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor in ureditev plač sodnikov, ki bi morale slediti odločbam ustavnega sodišča.

Opozicija: To ni reforma

Opozicijski stranki SDS in NSi sta na seji opozorili, da ne gre za reformo plačnega sistema, ampak zgolj za njegovo posodabljanje. Vida Čadonič Špelič (NSi) je izpostavila, da zakon ni usklajen z vsemi sindikati, saj niso vključeni predstavniki vojakov, občinskih redarjev in veterinarjev. Posebej je poudarila, da brez soglasja z vsemi sindikati ni mogoče govoriti o popolni usklajenosti zakona.

SDS je izrazila zaskrbljenost glede področja zdravstva, saj med podpisniki izjave o usklajenosti zakona ni sindikatov zdravnikov in delavcev v zdravstveni negi. Kljub temu pa je Tamara Kozlovič (Svoboda) opozorila, da se vlada pogaja z 46 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, in poudarila, da je skoraj nemogoče doseči popolno soglasje z vsemi.

Koalicija: Osnovna plača bo najmanj minimalna plača

Predstavniki koalicije so branili zakon in izpostavili dosežene kompromise. Ena od pomembnejših rešitev, ki so jih poudarjali, je avtomatizem pri usklajevanju plač z inflacijo in zagotavljanje, da nihče v javnem sektorju ne bo prejemal osnovne plače nižje od minimalne. Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo, je pojasnila, da bodo uslužbenci, katerih plače so trenutno nižje od minimalne, že ob začetku prejemali višje plače.

Na drugi strani je Andrej Poglajen (SDS) opozoril, da že zdaj nihče v javni upravi ne prejema izplačila, ki bi bilo nižje od minimalne plače, in ocenil, da gre za “poceni populizem.”

Opozicijske stranke so na seji predlagale več dopolnil, vključno z idejo SDS, da bi se vrednost plačnih razredov funkcionarjev prilagajala glede na rast ali padec BDP-ja. Prav tako so predlagali spremembe glede plač županov, vendar je večina teh predlogov ostala brez podpore. Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da so župani med funkcionarji tista skupina, za katero je predvideno najvišje povišanje plač, in zavrnil predloge za izenačitev plač predsednika državnega sveta s predsedniki države, DZ-ja in vlade, saj ti položaji po njegovem mnenju niso primerljivi.

Počivavšek: Zakon je kot hišica iz kart

Eden od ključnih govorcev v razpravi, Jakob Počivavšek, vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin, je poslance pozval, naj spoštujejo dogovor, ki so ga sindikati in vlada dosegli. “Ta zakon je zaradi krhkega ravnovesja interesov, ki se v njem prepletajo, v resnici kot neka hišica iz kart. Želimo si, da bi bil zakon tak, kot je bil usklajen, tudi sprejet,” je poudaril. Počivavšek je opozoril, da je bil zakon dolgo časa v fazi usklajevanja in da so praktično vsako črko temeljito premislili.

Po dolgi razpravi je odbor izglasoval večino dopolnil, ki so bila predhodno usklajena s sindikati. Pomembno je izpostaviti, da bo zakon, če bo sprejet, začel veljati 1. januarja 2025, kar predstavlja eno od ključnih sprememb glede na prvotni predlog.

Portal24; Foto: Matija Sušnik DZ