Zakon za prekinitev kazni: : Pot do rešitve ali nevarna igra?
Državni zbor je s 46 glasovi za in 23 proti po nujnem postopku sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Novela predstavlja pravno podlago za uvedbo začasnih ukrepov, s katerimi naj bi se reševala prostorska in kadrovska stiska v zaporih. Med ukrepi so predvideni možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v državnem zboru izpostavila, da je stanje v slovenskem zaporskem sistemu alarmantno. Zasedenost zaporov naj bi po zadnjih podatkih dosegala skoraj 140 odstotkov, kar pomeni, da je zmogljivost sistema že kritično presežena. Poleg prostorskih težav je ministrica izpostavila še težave z vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov ter zagotavljanjem zdravstvenega varstva zapornikom.
Dodatne težave povzročajo tudi kadrovske vrzeli, saj se upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ne uspe zaposliti dovolj pravosodnih policistov, kljub prizadevanjem za izboljšanje razmer. Ministrica je poudarila, da je zakon zasnovan tako, da omogoča začasne ukrepe, ki bi omilili trenutno krizo v zaporskem sistemu.
Začasni ukrepi za obvladovanje krize
Novela zakona daje vladi možnost, da sprejme odlok za izvajanje ukrepov, katerih večina je bila že uporabljena med epidemijo covida-19. Med temi ukrepi je tudi možnost, da bi nekatere naloge pravosodnih policistov prevzeli drugi zaposleni v zaporski upravi, ki so že imeli izkušnje s tovrstnim delom. Poleg tega zakon predvideva možnost prekinitve kazni ali odloga začetka prestajanja kazni, kar naj bi razbremenilo prezasedene zapore.
Ministrica Katič je zagotovila, da so v zakonu predvidene varovalke, ki bodo preprečile, da bi bili ti ukrepi zlorabljeni ali ogrozili varnost državljanov. Ukrepe so podprle koalicijske poslanske skupine, ki so poudarile, da so trenutne razmere v zaporih nevzdržne in da novela prinaša sorazmerne rešitve, ki spoštujejo človekove pravice zapornikov.
Podpora koalicijskih strank
Poslanci koalicije so izrazili podporo ukrepom, ki jih novela zakona uvaja. Poslanka Svobode Andreja Živic je opozorila, da prezasedenost zaporov krši temeljne pravice zapornikov in pripornikov, kar je že privedlo do obsodbe Slovenije na Evropskem sodišču za človekove pravice. Dodala je, da bodo z novimi ukrepi omejili to kršenje in izboljšali razmere v zaporih.
Podobno stališče je izrazila poslanka SD Meira Hot, ki je dejala, da zakon ne zagotavlja zgolj varnostnih ukrepov, temveč tudi spoštuje človekove pravice zapornikov ter vzpostavlja ravnotežje med varnostjo in učinkovitostjo kazenskih sankcij.
Kritika opozicije
V opoziciji, zlasti v SDS in NSi, pa so izrazili nasprotovanje noveli. Poslanec SDS Andrej Hoivik je opozoril, da zakon ne naslavlja glavnih težav zaporskega sistema, kot sta prenizko število pravosodnih policistov in prostorska stiska. Prav tako je opozoril, da zakon omogoča nove odloke, ki bi lahko bili časovno neomejeni, kar bi po njegovem mnenju lahko predstavljalo tveganje za varnost prebivalcev.
Podobno je poudaril tudi Franc Medic iz NSi, in sicer da zakon ne bo rešil ključnih težav, povezanih z nezakonitimi migracijami in preplačanimi pravosodnimi policisti. Opozoril je, da polovico pripornikov v zaporih predstavljajo tihotapci ljudi in da zakon ne ponuja trajne rešitve za to problematiko.
Opozorila o tihotapcih migrantov
Posebej kritični so bili poslanci opozicije glede možnosti, da bi zakon omogočal odlog kazni ali prekinitev prestajanja kazni za tihotapce migrantov. Opozorili so, da bi tovrstni ukrepi lahko spodkopali varnostne mehanizme in omogočili olajšave storilcem hujših kaznivih dejanj.
Ministrica Katič je v odgovor na te očitke poudarila, da zakon vsebuje ustrezne varovalke in da se bo v vsakem primeru upoštevala varnostna presoja pri odločanju o prekinitvah kazni. Poleg tega je pojasnila, da se večina tihotapcev migrantov v slovenskih zaporih nahaja v priporu, kar pomeni, da zanje prekinitev prestajanja kazni ne bi bila mogoča.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Pixabay