Tjaša Ravnikar

Zapustila ga je, ker si ni želel seksa

Dovolila sem si izzivalen naslov, nekje proti koncu pa vam zaupam, zakaj. Naj vam pa skladno z naslovom tudi napišem nekaj na izpostavljeno temo. Seks.

Če iskreno premislite, bi se najverjetneje strinjali z mano, da je seks najpogostejša težava. In s to težavo ste se vsaj v nekem obdobju svojega življenja srečali tudi sami. Ker do tega pride prej ko slej. Ali ga je preveč ali ga je premalo.

Ali mu pripisujemo preveliko ali premalo vrednost. Nekaj tako osnovnega in življenjskega, pa še vedno je takšen tabu. 

Na začetku je skoraj vedno vse idealno. Odevamo se v najlepše barve, nase nanašamo najlepše vonjave, uporabljamo najlepše manire, kar jih premoremo. Če smo pametni, tako »brezskrbno« uživamo vsaj nekaj let.

Potem pa nas kar naenkrat oklofuta življenje. V to idilo dveh prinese izgube, obveznosti, odgovornosti, padce, bolezni, napredovanja … in največkrat tudi otroke.

Še predno se zavemo, postanejo idealne ljubezenske razmere minsko polje. Ne vemo, kaj bo prinesel nov dan. Tu nastopijo ključne napake v partnerstvih, ki so v samem izhodišču povezana z zgolj eno skupno točko. Namesto da bi se v teh ključnih trenutkih, ko spremembe neustavljivo udrihajo po nas, obrnili k partnerju, se močno stisnili za roke in rekli: »Evo, daj, pa da vidiva, česa midva ne bi skupaj zmogla,« začnemo zbegano tavati po minskem polju.

Namesto da bi delovali kot »ekipa«, kot »podjetje« (če želite), se začnemo vsak zase truditi, da preživimo. Pa vendar vsi vemo, da je v slogi moč.

Napisala sem, da preživimo. Kar je mnogo drugače kot – živimo. Zaživimo. Vsak po svoje in v tem letanju ter z miselno naravnanostjo, »zdaj je čas zame«, »zdaj moram pa sebi nekaj privoščiti«, »jaz si zaslužim več in bolje«, dosežemo smrtonosno kombinacijo, ki bo najverjetneje v prvi vrsti škodila samemu jedru, zvezi, in ne »okoljskim negativcem«, proti katerim bi morali skupaj in združeno napovedati »vojno«.

Sprašujem se, katera, hudiča, je tista najpogostejša točka preloma, ko pari pozabijo, kdo so. Kdaj, kako in predvsem zakaj so se našli. Pa izbrali. Ne razumite me narobe, ne govorim o dinamiki zveze. Vsak par naj izbere in doreče tisto, kar mu je všeč.

Ampak kdaj, če sploh, pride do točke, da si dva preprosto nista več všeč. Da se ne privlačita več. Prezir. Gnus. To je tisto, kar označuje nepreklicen konec dveh. In če razmišljamo skupaj še dlje. Koliko parov, ki se razidejo, menite, pride do te skrajne točke? Ja, bore malo. Manj kot tri odstotke.

Torej bi se s pravilnim rokovanjem dalo rešiti marsikaj? Bi. Pa se splača rešiti? Se. In ključ se skriva v zgolj treh postavkah. Skupen cilj, seks in spoznavanje. Hkrati ni preprosto, pa tudi je. Ampak mnogo tega v življenju je in ni preprosto hkrati. In tako lahko zaključimo, da je preprosto, pa tudi ne, tako dvorjenje izguba nedolžnosti, spočetje, porod, neprespane noči, ljubosumje, imeti najstnika pod streho ali organizirati pogreb.

Torej se sami odločamo, kaj bomo umestili v kategorijo preprosto in kaj ne. Sami se odločimo, kdaj bomo nekoga »zadosti«, kdaj se bomo pa končno več posvetili »sami sebi«, kdaj je nekdo prekoračil mejo in mu tega nismo pripravljeni spregledati.

Mi. Mi smo tisti. Ki se na podlagi lastnih in prevečkrat ukrivljenih predstav in iluzij življenja »odločamo«. Če bi poznali skrivnost zgoraj našteti treh ključev, bi …

Ne, seveda ne bom rekla, da bi se obdržale vse zveze, ki jih je sicer ena ali druga oseba obsodila na propad. Bom pa z gotovostjo zatrdila, da bi mnogo njih vsaj dobilo priložnost, da bi se morda obdržale ali zaključile drugače.

In kaj ima pri vsem tem veze tista, ki ga je zapustila, ker ni želel seksati? Vse. Ampak o tem se bom razpisala naslednjič.

Danes sem ta zanimivi in pa predvsem tudi preračunljivi naslov uporabila zgolj za to, da v praksi preizkusim, kar trdijo vse statistike in teorije tega sveta.

Ali boste zgolj zaradi zanimivega naslova mojo kolumno »poklikali« večkrat. Ravnokar se mi je uspelo spraviti v smeh.

Upam, da sem tudi vas.

Tjaša Ravnikar

O avtorici: Mag. Tjaša Ravnikar, predavateljica in pisateljica, ustanoviteljica Umologije , RTT terapevtka ter mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD-jih po Sloveniji. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Pridružite se ji lahko TUKAJveč njenih kolumen pa je na voljo TUKAJ.

Opomba: Mnenja avtorice ne odražajo nujno tudi mnenja Uredništva.

Komentar: