Slovenija je zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin, visokih temperatur in zmanjševanja zalog vode v tleh stopila v obdobje hidrološke suše, so danes sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP). Stanje vodnatosti rek je pod običajnim povprečjem za ta letni čas, gladine podzemnih voda so nižje, nekateri manjši izviri pa so že presahnili.
»Stopili smo v obdobje hidrološke suše – odgovorno ravnajmo z vodo!« so ob tem poudarili na ministrstvu, kjer so objavili tudi nabor priporočil za zmanjšanje negativnih vplivov suše na vodne vire, ekosisteme, kmetijstvo, gospodarstvo in prebivalstvo.
Ministrstvo poziva k takojšnjemu zmanjšanju porabe vode, zlasti v sektorjih, kjer to ni nujno potrebno. Priporočajo omejitev zalivanja vrtov, prepoved čiščenja oziroma polivanja cest in plaž ter umivanja avtomobilov. Industrijska poraba vode naj se zmanjša, kjer ni ključna, enako velja za odvzem vode za kmetijske namene, ki naj bo čim bolj varčen.
Prednost mora imeti oskrba s pitno vodo, pozornost pa naj bo namenjena tudi oskrbi z vodo v živinoreji ter zagotavljanju dodatne vode za občutljive ekosisteme. Gospodinjstva naj sledi načelom varčne rabe, denimo s krajšim tuširanjem in zmanjšanjem porabe vode pri vsakodnevnih opravilih.
Prebivalci naj spremljajo informacije o stanju vodnih virov in razvoju sušnih razmer ter se ob tem sproti prilagajajo z dodatnimi ukrepi za omejevanje rabe.
Dolgoročne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam
Na MNVP poudarjajo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za strukturne ukrepe, ki bodo prispevali k večji vodni varnosti v Sloveniji. »Na Ministrstvu za naravne vire in prostor si bomo še naprej prizadevali za gradnjo vodnih zadrževalnikov, ohranjanje mokrišč in obnovo poplavnih ravnic, ki bodo povečevali in ohranjali zaloge vode v tleh,« so navedli.
Dolgoročne usmeritve vključujejo tudi blaženje segrevanja vodotokov z naravno vegetacijo v obvodnih pasovih ter spremembe v praksi rabe tal in prostora, ki bodo pripomogle k boljšemu zadrževanju voda. Poleg tega si ministrstvo prizadeva za bogatenje zalog podzemnih voda z umetnim infiltriranjem, posodobitve vodovodnih sistemov za zmanjšanje vodnih in energetskih izgub ter spodbujanje uporabe kapljičnega namakanja in zbiranja deževnice.
Na ministrstvu poudarjajo tudi pomen ponovne uporabe odpadne vode v industriji, kmetijstvu in turističnih objektih ter uvedbo protokolov za omejevanje rabe, t. i. sušnih pragov, s katerimi bi se ukrepi sprožali glede na intenziteto suše.
Ministrstvo poziva vse deležnike – od posameznikov do gospodarskih subjektov in lokalnih skupnosti – k skupnemu prizadevanju za odgovorno rabo in varovanje vodnih virov, saj bodo posledice suše brez pravočasnega ukrepanja občutne tako za ljudi kot za okolje.
Foto: Pixabay
