Zasloni in izbruhi jeze: Kako tehnologija spreminja otrokov čustveni razvoj?
Otroci, rojeni v digitalni revoluciji, so z zasloni pogosto obdani že od zgodnjih trenutkov svojega življenja. Ta trend je še posebej opazen pri starših, ki digitalne naprave uporabljajo kot orodje za obvladovanje čustvenih izbruhov svojih otrok. Čeprav se ta praksa lahko zdi učinkovita na kratki rok, strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko dolgoročne negativne posledice za otrokov čustveni razvoj.
Raziskave kažejo, da uporaba digitalnih naprav kot orodja za obvladovanje jeze in drugih negativnih čustev lahko znatno ovira otrokovo sposobnost regulacije čustev. Dr. Michael Nagel, izredni profesor za razvoj otrok in mladostnikov na Univerzi Sunshine Coast, pojasnjuje, da se nadzor čustev izboljšuje s starostjo in prek družbenih interakcij. Digitalne naprave pa omejujejo priložnosti za te vrste interakcij, kar lahko ovira razvoj čustvene regulacije.
Nedavna študija, ki so jo izvedli raziskovalci iz Madžarske in Kanade in je bila objavljena v reviji Frontiers in Child and Adolescent Psychiatry, je preučila vpliv uporabe digitalnih naprav kot “digitalnih dud”. Ugotovili so, da otroci, ki so pogosto dobivali digitalne naprave med izbruhi jeze, kažejo slabše sposobnosti obvladovanja jeze in več težav s čustveno regulacijo v kasnejših letih.
Dr. Veronika Konok, prva avtorica študije, je dejala, da otroci, ki redno uporabljajo digitalne naprave za pomiritev, ne razvijejo sposobnosti samostojnega uravnavanja čustev. Te težave se ne kažejo le pri uporabi digitalnih naprav za obvladovanje jeze, temveč tudi pri splošni zgodnji in redni izpostavljenosti zaslonom.
Povezava med zgodnjo izpostavljenostjo zaslonom in socialno anksioznostjo
Dr. Daniel Ganjian, pediater v zdravstvenem centru Providence Saint John’s v ZDA, opozarja, da prekomerno preživljanje časa pred zaslonom lahko vodi do zmanjšanih sposobnosti čustvene regulacije pri otrocih. Zaradi motenj zaslona otroci ne razvijejo zdravih mehanizmov za obvladovanje čustev, kar lahko vodi v osamljenost in socialno tesnobo.
Dr. Nagel v svoji knjigi, kjer je soavtor, ugotavlja, da obstaja povezava med intenzivno zgodnjo izpostavljenostjo zaslonu (IESE) in manifestacijo avtističnega vedenja pri otrocih. Otroci, ki preživijo več časa v virtualnih svetovih kot v resničnih, so izpostavljeni tveganju za slabo razvite socialne in čustvene veščine, kot je čustvena regulacija, kar lahko posnema avtistično vedenje.
Ukrepi za omejitev negativnih vplivov
Za omejitev škodljivih učinkov časa pred zaslonom je pomembno, da starši postavijo jasne meje glede uporabe digitalnih naprav. Dr. Ganjian predlaga postavitev časovnih omejitev, območij brez naprav in spodbujanje telesne dejavnosti, ustvarjalne igre ter socialne interakcije. Prav tako je ključnega pomena, da starši dajejo zgled z zmerno uporabo lastnih naprav.
Dr. Nagel priporoča, da otroci, mlajši od dveh let, sploh ne bi smeli uporabljati zaslonov. Otroci med drugim in petim letom starosti naj ne bi presegli ene ure dnevne uporabe, starejši otroci pa največ dve uri dnevno, razen za šolske potrebe. Poleg tega naj bi bil dostop do družbenih medijev omejen pred 16. letom, da se prepreči razvoj duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija in samopoškodovanje.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik
