Zaveza 118 vlad: Potrojitev obnovljive energije do 2030 za zmanjšanje fosilnih goriv
Na podnebnem vrhu ZN se je 118 vlad zavezalo, da bodo do leta 2030 potrojile svetovne zmogljivosti obnovljive energije, v prizadevanju za zmanjšanje deleža fosilnih goriv v svetovni proizvodnji energije. Vodilne države, med njimi Evropska unija, Združene države in Združeni arabski emirati, trdijo, da bo ta ambiciozna zaveza pripomogla k izločitvi fosilnih goriv iz svetovnega energetskega sistema najpozneje do leta 2050.
Dogovor so podprle tudi države, kot so Brazilija, Nigerija, Avstralija, Japonska, Kanada, Čile in Barbados, kar pomeni široko mednarodno soglasje o nujnosti ukrepanja na področju obnovljive energije.
Slovenija
Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, je na otvoritveni slovesnosti konference COP28 poudarila nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam. V svojem govoru na plenarnem zasedanju voditeljev držav je opozorila na katastrofe, kot so poplave, suše, požari in orkani, ki pestijo države, vključno s Slovenijo, ter izpostavila potrebo po prožni prilagoditvi na posledice podnebnih sprememb in spoštovanju Pariškega podnebnega sporazuma.
Predsednica je zagovarjala ohranitev cilja omejitve povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija in predstavila tri konkretna predloga: postopno opuščanje fosilnih goriv, potrojitev zmogljivosti obnovljive energije ter podvojitev energetske učinkovitosti, v skladu s cilji EU, in razvoj prožnih trajnostnih prilagoditvenih ukrepov, ki temeljijo na naravi. Poudarila je tudi pomen narave v boju proti podnebnim spremembam.
Ob bližajoči se 75. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic je predsednica izpostavila nastanek novega sklopa človekovih pravic, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so pravica do čistega in zdravega okolja, pravica do vode ter pravica do čistega zraka.
Slovenija je na COP28 za novo ustanovljeni Sklad za odzivanje na izgube in škodo, namenila 1,5 milijona evrov, kar poudarja njeno zavezanost k zelenemu prehodu, vključno z najranljivejšimi skupinami prebivalstva in načelom podnebne pravičnosti.
Kitajska in indija
Kitajska in Indija, ključni akterki na področju energetike, sta sicer nakazali podporo cilju potrojitve obnovljivih virov energije do leta 2030, vendar nista podprli splošne obljube, ki povezuje povečanje čiste energije z zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv. Zagovorniki te zaveze, med njimi EU in ZAE, pozivajo k vključitvi zaveze o obnovljivi energiji v končno odločitev podnebnega vrha ZN, kar bi to postavilo kot globalni cilj. Za to bo potrebno soglasje skoraj 200 prisotnih držav.
Poleg tega zaveza poziva k “postopnemu zmanjševanju električne energije na premog” ter k prenehanju financiranja novih premogovniških elektrarn. Vključuje tudi cilj podvojitve svetovne stopnje energetske učinkovitosti do leta 2030.
Podnebno ranljive države so vztrajale, da se cilji uskladijo z dogovorom držav na COP28 o postopni odpravi uporabe fosilnih goriv po svetu. Tina Stege, podnebna odposlanka Maršalovih otokov, je poudarila, da “to je le polovica rešitve” in da “obljuba ne more ozeleniti držav, ki hkrati širijo proizvodnjo fosilnih goriv”.
ZDA
ZDA so medtem napovedale prispevek v višini treh milijard dolarjev za zeleni podnebni sklad, kar je dodatek k že obljubljenim dvema milijardama dolarjev. Ta sklad, s preko 20 milijardami dolarjev obljubljenih sredstev, je največji mednarodni sklad, namenjen podpiranju podnebnih ukrepov v državah v razvoju in bo financiran na podnebno občutljivih območjih med letoma 2024 in 2027. Kljub temu pa dosedanje obljube še zdaleč ne zadostujejo, saj je potrebnih približno 250 milijard dolarjev na leto do leta 2030 za prilagoditve na področju podnebnih sprememb v državah v razvoju, po podatkih Združenih narodov.
Poleg podpore prilagajanju podnebnim spremembam, sklad financira tudi projekte, ki državam pomagajo pri prehodu na čisto energijo. Več kot 20 držav je podpisalo izjavo o potrojitvi zmogljivosti jedrske energije do leta 2050, saj verjamejo, da ima jedrska energija ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti do sredine stoletja in omejitvi temperatur na 1,5 stopinje Celzija.
Svetovna jedrska zmogljivost trenutno znaša 370 gigavatov v 31 državah, medtem ko se druge obljube osredotočajo na zmanjšanje uporabe premoga, ki je največji vir ogljikovega dioksida. Francija je napovedala, da bo zbrala skupino držav, ki bodo od OECD zahtevale oceno podnebnih in finančnih tveganj, povezanih z naložbami v nove premogovniške projekte, s ciljem odvrniti zasebne financerje od podpore takšnim projektom.
Tudi Kosovo in Dominikanska republika
Na pozitiven korak k prehodu na čistejšo energijo sta se zavezala tudi Kosovo in Dominikanska republika, ki bosta razvila načrte za postopno opuščanje električne energije, pridobljene iz premoga.
Bidnova administracija ZDA je razkrila končna pravila za omejitev emisij metana iz naftne in plinske industrije v ZDA, kar je del globalnega načrta za omejitev emisij, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Povsod po svetu je več vlad, človekoljubnih organizacij in zasebnega sektorja dejalo, da so zbrali milijardo dolarjev nepovratnih sredstev za podporo prizadevanjem držav v boju proti emisijam metana.
Turkmenistan in Kazahstan, ki veljata za velika onesnaževalca metana, sta se pridružila Global Methane Pledge, prostovoljnemu sporazumu, ki si prizadeva zmanjšati emisije metana za 30 odstotkov do leta 2030.
vir, vir; Foto: COP28 / Mahmoud Khaled; Portal24
