Napetosti okoli Grenlandije se stopnjujejo, ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih tednih namreč večkrat znova izpostavil ameriške interese glede arktičnega otoka. V luči teh izjav bosta zunanja ministra Grenlandije in Danske v sredo odpotovala v Washington, kjer se bosta srečala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom in ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom.
Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v Københavnu potrdil, da sta skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt zaprosila za srečanje z Rubiom, pri čemer je pripravljenost za udeležbo izrazil tudi Vance. Pogovori bodo potekali v Beli hiši in predstavljajo prvo neposredno diplomatsko srečanje na visoki ravni po zaostritvi ameriške retorike glede Grenlandije.
Ameriški predsednik je v preteklih tednih večkrat javno poudaril, da ZDA Grenlandije ne nameravajo prepustiti drugim globalnim akterjem. Ob tem je večkrat dejal, da bi v nasprotnem primeru vpliv v regiji lahko okrepili Rusija ali Kitajska, kar po njegovem mnenju predstavlja varnostno tveganje za Zahod.
V ospredju varnost Arktike in vloga Nata
Vzdušje dodatno zaostruje dejstvo, da bo danski obrambni minister Troels Lund Poulsen prihodnji teden ločeno govoril z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Pogovori, ki se jih bo udeležila tudi Motzfeldt, bodo osredotočeni na varnostne razmere v arktični regiji in vlogo zavezništva v tem strateško pomembnem prostoru.
Grenlandija je sicer del Kraljevine Danske, vendar uživa široko avtonomijo. Danska je članica Nata in Evropske unije, kar vprašanje Grenlandije dodatno umešča v širši okvir evroatlantskih odnosov. Trumpove izjave so v Evropi sprožile zaskrbljenost in nelagodje, saj odpirajo vprašanja o suverenosti in notranji koheziji zavezništva.
Nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu poudaril, da Evropa razume ameriške varnostne pomisleke glede Arktike, vendar da mora rešitve iskati znotraj Nata. Izrazil je upanje, da bo mogoče doseči dogovor, ki bo temeljil na sodelovanju in ne na enostranskih potezah.
Pozivi k napotitvi evropskih vojakov
Razprava se je v Nemčiji dodatno razplamtela po pozivu predsednika Združenja rezervistov nemških oboroženih sil Patricka Sensburga, ki je predlagal napotitev nemških vojakov na Grenlandijo. Po njegovem mnenju bi Evropa s tem pokazala jasno varnostno prisotnost in zmanjšala pritisk morebitnih ameriških enostranskih odločitev.
Sensburg je ocenil, da bi bilo treba v kratkem času na Grenlandijo napotiti dve evropski brigadi pod vodstvom Danske, pri čemer bi imela Nemčija posebno odgovornost. Takšna prisotnost bi po njegovih besedah okrepila evropsko enotnost in hkrati ponudila dodatne možnosti za usposabljanje nemških vojakov v zahtevnih arktičnih razmerah.
Podobna stališča je izrazil tudi strokovnjak za zunanjo politiko CDU Peter Beyer, ki je opozoril na geostrateške interese Nemčije v arktični regiji. Po njegovem mnenju bi morale države EU in Nata okrepiti varnostno prisotnost tako v zraku kot na kopnem, ob tem pa ostati v tesnem usklajevanju z Washingtonom.
Medtem več držav Nata, med njimi Nemčija in Velika Britanija, že sodeluje pri pripravi nove nadzorne misije v Arktiki z imenom „Arctic Sentry“. Namen pobude je pokazati, da je varnost v regiji mogoče zagotavljati tudi v okviru obstoječih zavezniških struktur, vprašanje pa ostaja, ali bi ZDA takšen pristop podprle.
