Odločitev ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha, da umakne pehotno brigado iz Romunije, je v evropskih prestolnicah sprožila zaskrbljenost glede prihodnosti varnosti na vzhodnem boku Nata. Gre za potezo, ki bi lahko imela pomembne politične in strateške posledice v času, ko Rusija nadaljuje vojno v Ukrajini.
ZDA so prejšnji teden sporočile, da bo brigada s približno 800 vojaki, ki je bila doslej nameščena predvsem v Romuniji, premaknjena v bazo v Kentuckyju. Enota ne bo nadomeščena z novimi silami. Ukrep je sprožil vprašanja, ali ameriška administracija, kljub naraščajočim varnostnim tveganjem zmanjšuje svojo zavezanost evropski obrambi.
Nekdanji ameriški pogajalec za Ukrajino Kurt Volker je za Euronews dejal, da poteza pošilja napačen signal Moskvi. Po njegovih besedah odločitev ni dobro usklajena in bi lahko bila rezultat notranjih nesoglasij v Pentagonu. Spomnil je na pretekle primere, ko je Hegseth brez predhodnega usklajevanja odpovedal dobavo obrambnih sistemov Ukrajini.
Predstavnik Bele hiše je za Euronews zatrdil, da so bile „ustrezne strani pravočasno obveščene o odločitvi“. Dodal je, da poteza sledi pozivu predsednika Donalda Trumpa evropskim državam, naj povečajo lastno oboroževanje in prevzamejo večjo odgovornost za varnost celine.
Tudi znotraj Nata naj bi bila odločitev pričakovana, saj se ameriška zunanja politika postopno osredotoča na Azijo in območje Južnokitajskega morja. Kljub temu številni analitiki opozarjajo, da bi nenadni umik lahko oslabil odvračalno moč zavezništva, zlasti v državah, ki mejijo na Ukrajino.
Strah pred preuranjenim umikom
Po Volkerjevih besedah je Hegsethov ukrep „preuranjen“, saj se napetosti med Washingtonom in Moskvo ne umirjajo. Ameriški predsednik Trump je sicer pred časom razmišljal o srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, vendar je srečanje preklical, ko Moskva ni popustila glede svojih zahtev v Ukrajini.
Volker opozarja, da bi lahko umik razumeli kot politično sporočilo o zmanjšani pripravljenosti ZDA braniti Evropo. Dodal je, da odločitev nima jasne vojaške logike, saj Evropa še ni dosegla ravni samostojne obrambne sposobnosti. „Potrebno je več usklajevanja glede časa, strukture in obsega prisotnosti sil,“ je dejal.
Trenutno je v Evropi nameščenih od 80.000 do 90.000 ameriških vojakov – največ po koncu hladne vojne. V obdobju predsednika Baracka Obame je bilo število močno zmanjšano, kar je kasneje delno popravila Trumpova administracija.
Vloga Kitajske in notranje prerazporeditve
Imenovanje Elbridgea Colbyja, znanega po ostri drži do Kitajske, na položaj namestnika obrambnega ministra dodatno nakazuje premik ameriške pozornosti proti Indopacifiku. Volker opozarja, da Kitajska „pozorno spremlja, kako se ZDA odzivajo na Rusijo“ in iz tega sklepa, kako resno jemljejo obrambo svojih zaveznikov.
Pentagon medtem pripravlja globalni pregled stanja, ki bo določil novo razporeditev ameriških enot po svetu. Pregled naj bi bil končan do začetka leta 2026, vendar v evropskih prestolnicah vlada strah, da bi lahko rezultati pomenili nadaljnje zmanjšanje ameriške prisotnosti.
V zadnjih tednih so bila zabeležena nova kršenja zračnega prostora Nata z ruskimi letali in brezpilotniki, med drugim nad Poljsko, Romunijo in Dansko. Zahodne prestolnice menijo, da gre za del ruskega pritiska, namenjenega preizkušanju enotnosti zavezništva.
Trumpova administracija gleda proti zahodni polobli
Nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu Ivo Daalder je za Euronews ocenil, da Trumpova administracija načrtuje širšo prerazporeditev ameriških strateških prioritet, usmerjeno proti zahodni polobli. Po njegovih besedah Washington vse bolj preusmerja pozornost na Latinsko Ameriko, kjer so ZDA v zadnjih mesecih okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju.
Daalder je dejal, da so ZDA v regijo poslale več ladij, kot jih je bilo tam po kubanski raketni krizi leta 1962. Ameriška vojska je izvedla več napadov na venezuelske čolne, pri čemer so po navedbah Washingtona ciljali kriminalno mrežo Tren de Aragua. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ukrepe označil za „novo ameriško vojno“.
Po Daalderjevem mnenju se ZDA oddaljujejo ne le od Evrope, temveč tudi od Bližnjega vzhoda in Azije. „Evropa je vse bolj prepuščena sama sebi,“ je dejal in dodal, da Trump Kitajsko dojema predvsem kot gospodarskega, ne vojaškega tekmeca.
Ameriški predsednik se je nedavno vrnil s petdnevnega azijskega obiska, na katerem se je srečal tudi s kitajskim voditeljem Xijem Jinpingom. Po Daalderjevih besedah je obisk pomiril napetosti glede trgovinskih sporov, kar Trumpu omogoča, da se znova osredotoči na Latinsko Ameriko in dogajanje v Venezueli ter Kolumbiji.
Foto: Wikimedia/ U.S. Secretary of Defense (Flickr)
