ZDA v Ukrajino pošiljajo kontroverzno kasetno strelivo

Pentagon je napovedal nov paket vojaške pomoči Ukrajini, vreden 800 milijonov dolarjev, ki naj bi vključeval tudi kontroverzno kasetno strelivo. Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je na novinarski konferenci razkril, da Rusija takšno orožje uporablja že od začetka vojne.

“Rusija že od začetka te vojne uporablja kasetno strelivo. Ukrajina je iskala kasetne bombe, da bi se branila pred rusko agresijo. V bistvu razumemo, da takšno orožje predstavlja tveganje, vendar to velja tudi, če Rusi zasedejo več ozemlja,” je dejal. 

“Obstaja velika razlika med tipom kasetnega streliva, ki ga uporablja Rusija, in tistim, ki bi ga ZDA poslale v Ukrajino. Rusija je po ukrajinskem ozemlju raztresla že na desetine milijonov tega orožja. Vprašati se moramo: ali ukrajinska uporaba kasetnega streliva na istem območju predstavlja dodatno grožnjo civilistom, glede na to, da bo ozemlje vseeno treba razminirati?,” je rekel Sullivan. 

Poudaril je, da je ameriški predsednik Joe Biden odobril pošiljanje tega orožja v Ukrajino po soglasnem priporočilu njegove ekipe za nacionalno varnost.

“To je bila težka odločitev,” je dejal Sullivan. 

Ukrajinske oblasti so sporočile, da bodo kasetno orožje uporabljale odgovorno in ga ne bodo uporabljale v naseljenih območjih. Kijev se je tudi zavezal k razminiranju po koncu konflikta, da bi čim bolj zmanjšal morebitno škodo civilistom. 

Kaj je kasetno orožje?

Kasetna bomba je orožje, ki se razprši po velikem območju, ob metu razpade in “spusti” več manjših bomb. Zasnovane so tako, da eksplodirajo ob trku s tlemi, vendar mnogi od njih ne eksplodirajo takoj zato predstavljajo grožnjo civilistom. Uporabljajo se lahko v obliki letalskih bomb, topniškega izstrelka ali bojne glave križarskega izstrelka.

Zaveznice v Natu bodo za obrambo namenile najmanj 2 odstotka BDP

Zaveznice Nata so dosegle dogovor o dvigu cilja zavezništva za vojaške izdatke na najmanj 2 odstotka nacionalnega BDP, sklicujoč se na vire poroča Reuters. Enaintrideset držav se je strinjalo s “trajno zavezo, da bodo v prihodnje vlagale vsaj 2 odstotka” svojega BDP v svoje vojaške sile. Dogovor o novem cilju vojaških izdatkov je bil eno od odprtih vprašanj pred dvodnevnim vrhom Nata v torek in sredo v litovski prestolnici.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je nameraval trenutni vojaški cilj Nata v višini 2 odstotkov nacionalnega BDP postaviti za minimalno zahtevo in ne za cilj, h kateremu si je treba prizadevati.

Leta 2023 bo po ocenah Nata tudi stari cilj izpolnilo le 11 od 31 članic zavezništva. To so ZDA, Velika Britanija, Poljska, Grčija, Estonija, Litva, Finska, Romunija, Madžarska, Latvija in Slovaška.

Cilj je bil postavljen leta 2014. Voditelji Nata so se takrat ogovorili, da bodo obrambne izdatke v desetletju povečali na 2 odstotka BDP.

Zadaj so Kanada, Slovenija, Turčija, Španija, Belgija in Luksemburg, katerih obrambni izdatki so bili nižji od 1,4 odstotka BDP.

vir Foto: Pexels Portal24