Dolgoletni interventni kardiolog in profesor dr. Marko Noč je v nizu objav na omrežju X razkril celovit mehanizem domnevne sistemske korupcije pri nabavi srčnih žilnih opornic (stentov) v slovenskem zdravstvu.
Po navedbah dr. Noča so bile cene opornic v Sloveniji v povprečju dva- do trikrat višje kot v drugih razvitih evropskih državah, predvsem Nemčiji in Skandinaviji, kljub temu da gre za enake izdelke. Razlog naj bi bila organizirana nabavna veriga, v kateri so domači distributerji z umetno ustvarjeno vlogo posrednikov omogočali znatne pribitke na ceno, kar je po trditvah Noča predstavljalo legalizirano preusmerjanje javnega denarja.
Po razkritju razlik v cenah je Noč sodeloval pri pripravi razpisa za žilne opornice v UKC Ljubljana leta 2013. Kot član razpisne komisije je predlagal združitev kategorij stentov in določitev cenovnega stropa na podlagi primerljivih skandinavskih podatkov.
Kljub nasprotovanju določenih strokovnjakov in očitkom o neustreznosti, je bil razpis uspešen – UKC je pridobil kakovostne opornice po ceni približno 400 evrov na enoto (prej okoli 1.200 evrov), s čimer je po podatkih vodstva takrat prihranil približno 2 milijona evrov letno. Izločeni pa so bili nekateri dolgoletni dobavitelji.
Državni razpis 2017 – neuspešen poskus ponovitve
Leta 2017 je Noč poskušal dosežek razširiti na nacionalno raven. Ministrstvu za zdravje je predlagal, naj referenčne cene temeljijo na preverjenih javnih podatkih iz Stockholma. Razpis je bil pripravljen z enakimi strokovnimi kriteriji, a se noben izmed slovenskih dobaviteljev ni prijavil z dopustno ceno. Zaradi preseženih cen ni bil izbran noben ponudnik, razpis pa je propadel. Agencija za varstvo konkurence kljub sumom kartelnega dogovarjanja ni ukrepala.
Po razpisih naj bi sledile sistematične sankcije. Noču je bila omejena možnost izvajanja intervencij v UKC Ljubljana, kar dokumentira s padcem števila posegov od leta 2013 naprej in dokončno ukinitvijo dejavnosti leta 2022. Po njegovih besedah so za nekatere posege najemali zdravnike iz tujine po dnevni tarifi 1.200 evrov. Hkrati je bil tarča anonimk, tožb in postopkov, ki so jih sprožili posamezniki povezani z nabavno verigo – eden od njih je bil kasneje sam kazensko obravnavan zaradi prejema nedovoljenih daril.
UKC Ljubljana mu je leta 2024 izdal opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je bilo vodstvo Medicorja večkrat pozvano k razkritju njegovega dela, čeprav avtor enega od pozivov na odgovore ni imel pooblastil. Zdravniška zbornica je prejela prijave, a jih je zavrgla.
“Raziskovalni umor” in izguba podpore
Po Zoisovi nagradi leta 2018 je bila Noču ukinjena raziskovalna podpora s strani ARRS. Po lastnih navedbah je izgubil sredstva manj kot mesec po podelitvi priznanja, čeprav so bili postopki izpodbijani s pravno pomočjo. Odvetniška pisarna Čeferin je tožbo pripravljala pro bono, a je UKC kmalu zatem odvzel pooblastilo in preprečil nadaljnje pravne korake.
Kot izhaja iz objav, ki jih je dr. Noč predstavil prek profila @zdravstvo_si, je dolgoročna rešitev v vzpostavitvi sodobnega evropskega modela javnega zdravstva, kjer si državni in zasebni izvajalci konkurirajo. Predlaga uzakonitev referenčnih cen iz držav EU, kjer bi vsaka javna ustanova lahko nabavljala medicinski material po ceni, ki ne presega evropskega povprečja.
Predlog zakonske novele, ki je bil pripravljen v prejšnji koaliciji in je vseboval omenjena načela, je bila v aktualnem mandatu vlade (2022–2026) hitro umaknjena. Sledili so nadaljnji ukrepi, kot so ukinitev dopolnilnega zavarovanja, oviranje koncesionarjev in zasebnikov ter ohranitev razpisnega sistema, ki naj bi ohranjal visok cenovni okvir.
Kot je zapisal Noč, je zaradi etične dolžnosti zdravnika, ki je dolžan opozoriti na sistemske nepravilnosti, sprejel posledice, ki so vplivale na njegovo kariero, javni ugled in raziskovalno delo. Kljub temu ostaja dejaven v tujini, kjer redno predava na največjih kardioloških kongresih. Slovenskih strokovnih srečanj se ne udeležuje več, saj vanje ni več vabljen.
“Posameznik ne more, politika noče,” povzame bistvo problema in opozari, da je bolnik v tem sistemu pogosto potisnjen v ozadje.
Foto: Pixabay/ tungnguyen0905
