Koordinacija zdravniških organizacij (KZO), v katero so vključene Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, izraža nedvoumno podporo stališču Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME) glede predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). V javnem odzivu so izpostavili številna etična, strokovna in družbena tveganja, ki jih po njihovem mnenju zakon prinaša.
Kot so zapisali, zakon uvaja “radikalno spremembo v odnosu do življenja in smrti”, ki naj bi presegala obstoječe pravne, medicinske in etične okvire. Komisija za medicinsko etiko, ki deluje kot posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, je v svojem mnenju opozorila, da bi sprejetje zakona zdravnike postavilo v vlogo izvajalcev postopka končanja življenja, kar pa je po prepričanju KZO v nasprotju z bistvom zdravniškega poslanstva.
“ZPPKŽ od zdravnikov zahteva dejanja, ki so v neposrednem nasprotju z varovanjem življenja, lajšanjem trpljenja in spoštovanjem dostojanstva pacienta do naravne smrti,” so zapisali. Po navedbah KZO gre za prelom s temelji zdravniške etike, kot jo zagovarjajo tudi mednarodni etični standardi, denimo tisti, ki jih zastopa Svetovno zdravniško združenje (WMA).
V izjavi so poudarili, da pomoč pri samousmrtitvi po mnenju zdravniških organizacij ni skladna z zdravniškim poklicem. “Takšno ravnanje pomeni odmik od dolžnosti zdravnika, da spoštuje življenje v vseh njegovih fazah,” opozarjajo ter dodajajo, da je dejanje namernega končanja življenja zavrnjeno kot neetično tako v Sloveniji kot v večini drugih držav.
Namesto zakonodajnih rešitev, ki bi omogočale pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, KZO poziva k okrepitvi paliativne oskrbe. Ta po njihovem zagotavlja dostojanstvo in sočutje bolnikom v zaključni fazi življenja.
Po njihovem mnenju zakon s subjektivnim opredeljevanjem trpljenja in ob upoštevanju demografskih ter socialnih dejavnikov ustvarja tveganje, da bodo najbolj ranljive skupine, kot so starejši, kronično bolni in socialno izključeni, izpostavljene pritiskom k takšni odločitvi.
Koordinacija zdravniških organizacij ob tem poudarja, da razprava o zakonu ni tehnične narave, temveč gre za temeljno vprašanje družbenih vrednot. “Vprašati se moramo, ali si želimo družbo življenja in sočutja ali družbo, kjer so trpljenje, starost in ranljivost razlog za opustitev skrbi,” so zapisali v zaključku sporočila, ki so ga podpisali predstavniki vseh ključnih zdravniških organizacij v državi.
Foto: Pixabay
