Zdravstveni S.O.S.: Mladi zdravniki opozarjajo na kontroverzen predlog zakona

ByA.K.

26. novembra, 2023 , , , ,
Foto: FreepikFoto: Freepik

Zdravstveni S.O.S.: Mladi zdravniki opozarjajo na kontroverzen predlog zakona

Mladi zdravniki so na družbenem omrežju X, prej znanem kot Twitter, izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkljive urejenosti delovnih razmer v slovenskem zdravstvu in krivic, ki so jih to prinesle zaposlenim v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Opozarjajo, da politika ni ustrezno poskrbela za to področje, kar je privedlo do odhoda mnogih zdravstvenih delavcev.

Poleg tega je v središču pozornosti tudi predlagan zakon, ki ob naraščajočem pomanjkanju delovne sile v zdravstvu sili vse zdravnike, od upokojenih do zasebnikov, v obvezno delo za državne ustanove, hkrati pa jim omejuje osnovne pravice.

Priznani slovenski zdravnik Igor Muževič, specialist družinske medicine in sindikalist, se je odzval na to zadevo in dejal: “Če kdo misli, da je to šala, naj pomisli še enkrat.” Pojasnil je, da je vlada nedavno sprejela predlog zakona, ki daje ministru pooblastila, da prisilno odredi vsem zdravstvenim delavcem v Sloveniji delo v javnih zavodih, vključno z upokojenimi in zasebnimi praktiki. Dodal je prispodobo zdravnika Roka Ravnikarja, da vlada pripravlja interventni zakon za področje šolstva, v katerem bi zaradi pomanjkanja učiteljev uvedli povečanje razredov na 60 učencev, obvezne premestitve učiteljev med šolami, prepoved izrabe letnega dopusta ter obvezno vključevanje vseh s končanim pedagoškim izobraževanjem v šole.

Zakaj dopuščamo, da ljudje umirajo?

Muževič se je nato vprašal, zakaj dopuščamo, da ljudje umirajo med dolgotrajnim čakanjem na pravico na sodiščih. Predlagal je, da bi morali vse diplomante pravne fakultete prisiliti, da delajo na sodiščih, da bi preprečili, da bi ljudje zboleli med čakanjem na pravico. Opozoril je tudi na idejo, da bi vsi državljani zakonsko bili na voljo za enostranske plemenite ukrepe države, ki bi omogočali državi razpolaganje z njihovim znanjem in časom v skrbi za ljudi.

Muževič je svoj zapis zaključil z označitvijo vlade in njenega profila na omrežju X, da bi prispeval k razpravi o tej pomembni temi.

Celotno dogajanje predstavlja odziv na hitro sprejetje predloga Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva na dopisni seji vlade. Ta zakon naj bi prispeval k večji dostopnosti in učinkovitosti slovenskega zdravstvenega sistema, a hkrati je sprožil burne polemike med državljani.

Jabolko zgražanja…

Predlog zakona, ki razburja uvaja določene trajne in začasne nujne ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, absentizma in poklicev v zdravstveni dejavnosti, s čimer odpravlja nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolgih čakalnih dob, je na spletni strani vlade zapisalo Ministrstvo za zdravje.

Predlog zakona bo v letih 2023 in 2024 omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bo seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po predlogu zakona bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.

Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. S predlaganim členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v NZV, pa enakomernejše obremenitve, so zapisali na ministrstvu.

Ministrstvu za zdravje bo zakon omogočil neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ministrstvo poudarja, da ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov, da iz prejetih podatkov ne bo mogoče določiti posameznika oziroma dostopati do njegove zdravstvene dokumentacije ali podatkov, ki izhajajo iz nje.

Predlog zakona omejuje pravni promet s koncesijo, in sicer onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Če koncesionar zdravstvene dejavnosti na podlagi podeljene koncesije ne želi več opravljati, predlog zakona zahteva preverbo obstoja potrebe po nadaljnjem izvajanju koncesionirane dejavnosti in postopek za podelitev (nove) koncesije, navaja ministrstvo.

Na področju absentizma zakon predlaga več ukrepov:

  • skrajša se obdobje prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca za obdobje 30 dni,
  • višina nadomestila se ohranja na isti ravni celoten čas odsotnosti,
  • uvaja zgornjo mejo višine nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače.

Predlog zakona podrobneje določa način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka.

Do 31. decembra 2025 podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za posamezne poklice v zdravstveni dejavnosti, in sicer za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.

Predvideni so ukrepi na področju lažjega zaposlovanja tujcev zdravnikov: črtanje letne kvote za število ponudb za delo, skrajšanje prilagoditvenega obdobja, možnost opravljanja le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo.

Predlog zakona natančneje ureja pravice do preventivnih pregledov za športnike, dodatno namreč določa pravico do preventivnih pregledov tudi za registrirane športnike, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti.

Vir dela besedila: Ministrstvo za zdravje; Foto: Freepik ; Portal24