Zdravstveni steber ostaja brez vsebine, opozarjajo v Fidesu
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides nadaljuje stavko, saj po njihovih besedah vlada ni pravilno upoštevala metodologije za razvrstitev plačnih razredov. Kot pravijo, je predlagani zdravstveni steber zgolj naziv brez vsebine, stavka pa se nadaljuje predvsem zato, da ohranijo možnost dialoga z vladno stranjo.
“Vidimo veliko pomanjkljivosti, vidimo poti, ki ne gredo v pravo smer. Smatramo, da bo javni zdravstveni sistem s to novelo še bolj trpel, dostopnost bo slabša. Menimo, da je ta novela Zakona o zdravstveni dejavnosti strel v prazno,” je za Televizijo Slovenija pojasnil predsednik Fidesa, Damjan Polh.
Po mnenju sindikata zdravnikov ni bila pravilno upoštevana metodologija za razvrstitev plačnih razredov. Predvsem izpostavljajo spodnji del lestvice, kjer so srednje medicinske sestre, ki so po njihovem mnenju uvrščene skupaj z drugimi poklici, ki imajo drugačne dolžine študija in različne ravni odgovornosti. Poleg tega so sindikatu preprečili sodelovanje pri pripravi spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, čeprav naj bi bili vključeni kot strokovna organizacija.
“Menimo, da je to vse skupaj nekako prek palca, ni preštudirano, ker ni bila upoštevana metodologija za razvrstitev plačnih razredov. Tu so poklici s krajšo študijsko dobo, z različnimi odgovornostmi nekako na kupu,” je opozoril Polh. Dodal je, da je v predlogu zanemarjen spodnji del lestvice, kjer so “srednje medicinske sestre v skupinah z drugimi poklici, ki niso na isti strokovni in odgovorni ravni.”
Nove stavkovne zahteve
Sindikat Fides je stavko začel že 15. januarja, v drugi polovici avgusta pa so vladi poslali razširjene stavkovne zahteve. Med drugim so predlagali, da bi zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli dodaten dvig plačnih razredov. Za Fides bi bilo sprejemljivo, da bi vsak zdravnik prejel še pet plačnih razredov.
Vlada je ta teden sprejela izhodišča za pogajanja glede teh zahtev ter sindikat povabila k dialogu, hkrati pa jih pozvala, da v interesu pacientov prekinejo stavko. Kljub temu Polh opozarja, da vlada ni prisluhnila ključnim opozorilom zdravnikov glede anomalij in nesorazmerij v predlogu plačne lestvice za zdravstveni steber.
“Menimo, da zadeve niso šle v pravo smer in bomo vztrajali še naprej, da bomo skušali javnost prepričati v naše dobre, iskrene namene, da se borimo za stabilen javni zdravstveni sistem,” je poudaril Polh.
Kritika novele zakona o zdravstveni dejavnosti
Poleg plačnih nesorazmerij so v Fidesu izrazili tudi kritiko predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno v javni razpravi. Polh je poudaril, da sindikat ni bil povabljen k sodelovanju pri pripravi novele, kljub prejšnjim obljubam.
“Vidimo veliko pomanjkljivosti, vidimo poti, ki ne gredo v pravo smer. Smatramo, da bo javni zdravstveni sistem s to novelo še bolj trpel, dostopnost bo slabša,” je dejal Polh in dodal, da je predlog označil kot strel v prazno.
Član predsedstva Fidesa, Bojan Kostić, je opozoril, da bi predlagani zakon lahko pospešil odhode zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz javnega zdravstvenega sistema. Ocenjuje, da bi se lahko nekatere specializacije v celoti preselile v zasebni sektor, kar bi negativno vplivalo na dostopnost določenih zdravstvenih storitev.
Nekatere specializacije se lahko v celoti preselijo v zasebni sektor
“Model, da nekoga prisilite, da nekaj dela za neko ceno, s katero se on pač ne strinja, ni način, kako bomo reševali javni zdravstveni sistem,” je izpostavil Kostić. Dodal je, da se lahko nekatere specializacije, kot so maksilofacialna kirurgija, radiologija, oftalmologija in dermatovenerologija, v celoti preselijo v zasebni sektor.
Kostić je tudi opozoril na predlog, da bi država lahko omejila cene storitev v zasebnem sektorju, če bi se določene panoge popolnoma umaknile iz javnega sistema. Po njegovem mnenju takšna razmejitev vodi v “balkanizacijo zdravstvenega sistema”, kar pomeni, da bi lahko bolniki ostali brez dostopa do nekaterih storitev.
Ena izmed določb predloga novele predvideva, da bi vsi zaposleni v javni zdravstveni mreži, vključno s koncesionarji, morali opravljati naloge dežurne službe. Kostić je ta predlog označil kot uvajanje prisilnega izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in poudaril, da bi moralo biti plačilo za takšno delo konkurenčno, saj gre za delo v izrazito neugodnem času.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik
