Glas ljudstva pripravili novelo zakona za reševanje ključnih problemov
Iniciativa Glas ljudstva je izrazila kritiko do usmeritev ministrstva za zdravje za leti 2024 in 2025. Ocenjujejo namreč, da usmeritve ne naslavljajo ključnih problemov slovenskega zdravstva. Zato so pripravili novelo interventnega zakona in v Državnem zboru (DZ) vložili tudi pobudo za vložitev predloga zakona.
Jaša Jenull, predstavnik iniciative, je na novinarski konferenci pred DZ-jem povedal, da pričakujejo, da bodo predlog novele zakona preučile koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica, pa tudi člani odbora DZ-ja za zdravstvo. “Če bi se za vložitev zakona odločili poslanci koalicije, jim zakon z veseljem prepuščamo v nadaljnjo obravnavo in dopolnitve, sicer bomo zbirali podpise,” je dejal Jenull.
Cilji predloga zakona
Cilji predloga zakona so zagotoviti dostop do osebnega zdravnika, pediatra in ginekologa za vsakega prebivalca Slovenije, skrajšati čakalne dobe na prve preglede in vse druge nedopustno dolge čakalne dobe ter zaustaviti “načrtno rušenje javnega zdravstvenega sistema”. Jenull je opozoril, da je v Sloveniji brez osebnega zdravnika že okrog 150.000 ljudi. Avgusta pa je na prvi pregled za različne zdravstvene storitve nedopustno dolgo čakalo več kot 77.000 pacientov.
Predstavnik iniciative Dušan Keber je pojasnil, da predlog zakona predvideva dvig meje, nad katero lahko družinski zdravniki odklanjajo opredeljevanje dodatnih pacientov, za 10 odstotkov. Ekipa ambulante družinske medicine bi za vsakega dodatnega opredeljenega pacienta mesečno prejela 15 evrov bruto. Predlog tudi predvideva administrativno razbremenitev družinskih zdravnikov z uvedbo možnosti, da napotnice za specialistične preglede izdajajo tudi napotni specialisti. Ginekologi v primarnem zdravstvenem varstvu bi lahko odobrili začasno zadržanost od dela iz razlogov, povezanih z nosečnostjo, porodom in reproduktivnim zdravjem.
Keber opozarja
Keber je opozoril, da normativi, ki bi določali, koliko naj zdravnik stori v rednem delovnem času ne obstajajo. Zato predlagajo, da bi ministrstvo za zdravje sprejelo začasne nacionalne normative za delo zdravnikov na sekundarni ravni. Normative bi pripravili zdravstveni zavodi na podlagi ur zdravnikove prisotnosti in opravljenih storitev. Vsaka ustanova bi morala v roku dveh mesecev pripraviti akcijski načrt za skrajševanje čakalnih dob. Predlagajo tudi, da vodstva javnih zdravstvenih ustanov prekličejo dovoljenje svojim zdravnikom za delo pri zasebnikih. Omenjeno dovoljenje bi se jim vrnilo pod pogojem, če zdravnik ne odkloni sodelovanja v akcijskem načrtu.
Keber je kritiziral tudi nedavno pripravljene usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, ki med drugim predvidevajo uvajanje plačevanja po kakovosti, povečanje ekip ambulant družinske medicine, spremembo glavarinskih količnikov in ukinitev stopnje nujnosti napotnic zelo hitro. “Nobeden od v usmeritvah ministrstva predvidenih ukrepov ne naslavlja ključnih problemov v zdravstvu – pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije,” je poudaril Keber. Dodal je, da predlogi ministrstva spominjajo na redne letne načrte zdravstvenih ustanov in ne upoštevajo trenutne krize v zdravstvu.
Foto: Glas Ljudstva X
