Zdravstvo: Zaradi spornih odločitev vlade brez evropskih sredstev ostalo kar šest projektov
Vlada je nedavno sprejela kontroverzno odločitev in se odpovedala 40 milijonom evrov evropskega financiranja, namenjenim za novo mariborsko infekcijsko kliniko, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalci štajerske prestolnice in znotraj zdravniške skupnosti. Ta poteza pa ni osamljena, saj je to le ena izmed šestih projektov, ki bodo ostali brez načrtovanega evropskega sofinanciranja. Medtem se postavljajo tudi vprašanja glede učinkovitosti vladnih ukrepov za okrevanje.
Zdravniška skupnost je izrazila razočaranje in zaskrbljenost zaradi izključitve mariborske infekcijske klinike iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Vendar pa lokalni oblastniki opozarjajo, da zanesljivost državnega proračuna, ki naj bi pokril stroške gradnje, ni enakovredna evropskim sredstvom. Mariborski podžupan Samo Peter Medved je poudaril, da bi lahko pomanjkanje evropskega financiranja vplivalo na izvedbo projekta.
Skupaj z novo mariborsko infekcijsko kliniko je še pet drugih gradbenih projektov v bolnišnicah, ki bodo morali iskati alternativne vire financiranja. Vlada je ocenila, da ti projekti ne bodo izvedeni v predvidenih rokih, zato se je odločila za odpoved evropskemu sofinanciranju. To pa dviga vprašanje o učinkovitosti prejšnje in sedanje vlade pri načrtovanju in izvajanju projektov.
Ministrstvo za zdravje je podalo različne razloge za zamude pri projektih, kot so slaba načrtovanja, pomanjkanje smiselnosti ali težave pri izbiri izvajalcev. Ključno vprašanje je, ali je prejšnja vlada morda preveč optimistično načrtovala projekte ali pa sedanja vlada ni dovolj učinkovita pri njihovem izvajanju.
Ena izmed opaznih omejitev evropskega sofinanciranja je bila tudi v primeru projekta ureditve izolacijskega oddelka v bolnišnici Golnik. Čeprav je bil projekt ocenjen na 25 milijonov evrov evropskega financiranja, nikoli ni prejel uradne potrditve podpore.
Nepotreben korak
Kljub obljubam prejšnje vlade, da bodo številni gradbeni projekti v zdravstvu končani do jeseni tega leta, se pod novo vlado pojavljajo dvomi o izvedbi. Projektiranje v zdravstvenem sektorju se financira tudi iz sedemletne evropske perspektive, ki pa se izteka ob koncu leta 2023.
Med 24 gradbenimi investicijami, ki jih je prejšnja vlada vključila v finančno perspektivo 2014–2020, je 19 že v zaključni fazi ali v izvajanju. Končani naj bi bili dovolj hitro, da Slovenija prejme evropsko financiranje v višini približno 49 milijonov evrov. Pet projektov pa se sooča z ovirami in ne bo deležno predvidenega evropskega denarja, kljub temu da bi morali biti končani do leta 2023. Skupno vrednost teh projektov ocenjujejo na 86,7 milijona evrov. Slovenija bi iz evropskih skladov lahko prejela dobrih 70 milijonov evrov.
Teh pet projektov je prejšnja vlada pozno uvrstila v finančno perspektivo med letoma 2020 in 2022. Slednje jim je omogočila Evropska komisija, in sicer zaradi pandemije covid-19. Kljub temu je bil zahtevan rok za izvedbo do leta 2023. Projekte je to postavilo pred zahtevno nalogo.
Med projekti se izpostavlja tudi energetska sanacija glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra (UKC Ljubljana). Projekt, ki bi moral dobiti skoraj 50 milijonov evrov evropskega financiranja, je bil deležen kritik glede načina izbire gradbenika in smiselnosti izvedbe. Zaradi kompleksnosti projekta so ga razdelili v več faz, kar je podaljšalo predvideni rok zaključka iz leta 2023 na 2026.
Ni smiselno
Vlada Roberta Goloba pa je zdaj glede dveh gradbenih projektov v okviru ljubljanskega kliničnega centra, je sprejela pomembne odločitve. Odločitve bodo vplivale na evropsko financiranje in razporeditev sredstev za zdravstvene projekte.
Glede načrtovane prenove stavbe zavoda za varstvo pri delu (ZVD) v UKC Ljubljana so pristojni ugotovili, da ni smiselno postaviti laboratorijev v stavbo, ki je namenjena urgenci. Namesto prvotno predvidenih petih milijonov evrov evropskega financiranja za ZVD, bo Slovenija prejela le 1,2 milijona evrov. Znesek je enakovreden stroškom ureditve prostora za 11 postelj v pritličju.
Energetske sanacije sedmih starih stavb kliničnega centra pa se ne bodo mogli zaključiti do konca leta 2023 zaradi zapletenih postopkov izbire izvajalca in kompleksnosti projekta, so sporočili z ministrstva za zdravje. Kljub temu pa se je postavljal vprašanje zakaj je bila odločitev o izbiri izvajalca tako dolgotrajna. Razpis za izvajalca je namreč potekal že septembra 2021. Do novembra 2022 ni bil izbran nihče.
Dodatno so projekti ureditve prostorov negovalne klinike v UKC Maribor in energetske sanacije bolnišnice v Šempetru pri Gorici ostali brez evropskega denarja zaradi zapletov pri izbiri izvajalcev.
Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da bodo vsi projekti, ki ne bodo uspeli izpolniti roka za črpanje evropskih sredstev, vseeno izvedeni. Kljub temu pa bodo evropska sredstva, ki so bila prvotno namenjena “odpadlim” projektom, preusmerjena v druge zdravstvene potrebe. 41,7 milijona evrov bo namenjeno za nakup dragocene medicinske opreme, 4,9 milijona evrov pa za gradnjo logističnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje v ljubljanskem BTC.
Kljub tej prerazporeditvi pa se skupni znesek evropskih sredstev za dva nadomestna projekta zmanjša za 23,5 milijona evrov. Vlada zagotavlja, da ta denar ni izgubljen, saj države vedno prijavijo več projektov, kot jih lahko dejansko financirajo iz evropskih skladov. Morebitne presežne stroške bo pokril državni proračun.
