Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Münchenski varnostni konferenci opozoril, da Evropa v pogovorih o končanju vojne z Rusijo nima ustrezne vloge. Po njegovih besedah je dejstvo, da evropski voditelji „praktično niso prisotni za pogajalsko mizo“, resna napaka, ki lahko vpliva na dolgoročno stabilnost celine.
Zelenski je poudaril, da mora vsak trajen mirovni dogovor upoštevati varnostne interese celotne Evrope, ne zgolj Ukrajine in Združenih držav. Ob tem je dejal, da si Kijev prizadeva, da bi bil evropski glas v pogajalskem procesu slišan in vključen v končne odločitve.
Ukrajina bo prihodnji teden nadaljevala tristranske pogovore z Združenimi državami in Rusijo, ki potekajo že od februarja lani. Slednji pa po njegovih besedah doslej niso prinesli bistvenega napredka, saj kljub več krogom razprav ni bilo doseženo premirje.
Na konferenci je izrazil pričakovanje, da bo prihajajoči krog pogajanj vsebinsko resnejši, obenem pa opozoril, da se v razpravah pogosto pojavlja občutek, da posamezne strani govorijo o povsem različnih temah. Opozoril je tudi na sklicevanje ruskih predstavnikov na tako imenovani „duh Anchoragea“, pri čemer po njegovih besedah ni jasno, kaj Moskva s tem pravzaprav zahteva.
Zelenski je izrazil zadržanost do razprav o morebitnih „koncesijah“, ki so po njegovem mnenju pogosto naslovljene izključno na Ukrajino, medtem ko se od Rusije ne zahteva primerljivih kompromisov. Takšen pristop bi lahko po njegovem mnenju spodbudil nadaljnjo agresijo, odsotnost Evrope v pogajanjih pa to neravnovesje še povečuje.
Varnostna jamstva kot pogoj za mir
Osrednji del ukrajinskega stališča ostajajo zavezujoča varnostna jamstva, ki bi morala biti dogovorjena pred podpisom kakršnegakoli mirovnega sporazuma. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pripravila konkretne predloge in je pripravljena podpisati dogovore tako z evropskimi državami kot z Združenimi državami.
Pri tem je poudaril, da je ameriška vloga ključna, čeprav se pričakuje, da bodo evropske države v okviru tako imenovane Koalicije voljnih prevzele pomemben del odgovornosti. „Kjer ni jasnega varnostnega sistema, se vojna vedno vrne,“ je opozoril.
Zelenski je obenem ponovil pričakovanje, da bi moral mirovni dogovor vsebovati tudi jasno časovnico za vstop Ukrajine v Evropsko unijo. Po njegovih preteklih navedbah bi bil ta datum tehnično lahko leto 2027.
Volitve možne le ob premirju
V razpravi o morebitnih volitvah v Ukrajini je Zelenski dejal, da bi bila njihova izvedba mogoča le v primeru dejanskega premirja. Poudaril je, da država pod nenehnimi napadi ne more zagotoviti poštenega in varnega volilnega procesa, zlasti za vojake na fronti.
Po njegovih besedah bi bilo za organizacijo volitev ob premirju potrebnih vsaj nekaj mesecev, pri čemer je opozoril na obsežne logistične izzive. Ob tem je pripomnil, da bi bile svobodne volitve dobrodošle tudi v Rusiji, kjer je Vladimir Putin na oblasti že več desetletij.
Zelenski je partnerje pozval k dodatnemu zaostrovanju sankcij proti ruskemu energetskemu sektorju, ki po njegovih besedah še vedno predstavlja glavni vir financiranja vojne. Opozoril je na obsežno mrežo tankerjev, s katerimi Rusija kljub sankcijam izvaža nafto.
„Vsak od teh tankerjev je plavajoča denarnica za Kremelj,“ je dejal in dodal, da bi morali biti takšni prevozi ne le nadzorovani, temveč tudi blokirani in zaseženi. O tej temi se je po njegovih navedbah nedavno pogovarjal z voditelji Francije in Evropske komisije, poroča Euronews.
Evropska unija medtem pripravlja nov paket sankcij proti Rusiji, ki naj bi bil predstavljen v prihodnjih tednih, ko se vojna približuje novemu letu trajanja.

