Zelenski na mirovnem vrhu: Odločiti se moramo, kaj pomeni pravičen mir za svet
V švicarskem alpskem letovišču so se ta teden zbrali svetovni voditelji, kjer so na mednarodni mirovni konferenci poskušali oblikovati širše soglasje za mir v Ukrajini. Na konferenci je sodelovalo več kot 90 držav. Odsotnost Kitajske pa sicer zmanjšuje upanje, da bo vrh pokazal, da je Rusija globalno izolirana. Rusija je sicer označila srečanje za izgubo časa in predlagala svojo mirovno formulo.
Pogovori so bili osredotočeni na širše probleme, ki jih je povzročila vojna, kot sta prehranska in jedrska varnost. Tako Turčija kot Savdska Arabija, potencialni gostiteljici naslednje konference, sta poudarili, da bi smiseln proces zahteval sodelovanje Rusije v pogovorih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je veliko udeležbo razglasil za uspešno in napovedal, da se “piše zgodovina”. “Danes je dan, ko se svet začenja približevati pravičnemu miru,” je dejal voditeljem, zbranim za veliko pravokotno mizo. Poudaril je, da bo akcijski načrt, dogovorjen na vrhu, posredoval ruskim predstavnikom, da bi drugi mirovni vrh zagotovil resničen konec vojne. “Danes Rusije ni tukaj. Zakaj? Ker če bi bila Rusija zainteresirana za mir, vojne ne bi bilo,” je poudaril.
“Skupaj se moramo odločiti, kaj pomeni pravičen mir za svet in kako ga je mogoče doseči na resnično trajen način. Ustanovna listina ZN je za nas osnova. In potem, ko je na mizi akcijski načrt, o katerem se strinjajo vsi in je pregleden, nato pa bodo na vrsti predstavniki Rusije, da bomo lahko končali vojno na drugem mirovnem vrhu,” je dejal Zelenski.
ZDA: Peking sledi navodilom Moskve
Kitajska je bojkotirala dogodek, potem ko je bila Rusija izključena iz procesa. ZDA pa trdijo, da je Peking odločitev sprejel po ukazu Moskve. Ameriški predsednik Joe Biden je poslal svojo podpredsednico Kamalo Harris, da ga zastopa – odločitev, ki je razjezila Kijev. Harris je napovedala več kot 1,5 milijarde dolarjev energetske in humanitarne pomoči za Ukrajino, katere infrastrukturo so od začetka invazije leta 2022 poškodovali ruski zračni napadi.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred vrhom dejal, da bo Rusija končala vojno, če bo Kijev pristal na opustitev Natovih ambicij in predajo štirih regij, ki jih zahteva Moskva. Ti pogoji naj bi odražali naraščajoče zaupanje Moskve v uspeh svojih sil. Toda Ukrajina in njeni zavezniki so te predloge hitro zavrnili. “Poziva k predaji. Naj se nič ne odloči o koncu te vojne brez Ukrajine,” je dejala Kamala Harris.
Evropski Voditelji: Zamrznitev konflikta ni rešitev
“Zamrznitev konflikta danes, ko tuje enote zasedejo ukrajinsko zemljo, ni rešitev. Je recept za prihodnje agresivne vojne,” je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Britanski premier Rishi Sunak je dodal, da “Putina ne zanima pravi mir”. Kritiziral je Putina za dolgotrajno diplomatsko kampanjo proti vrhu, pri čemer je državam ukazal, naj se ga izogibajo, in predstavil lažno pripoved o pripravljenosti na pogajanja.
Države, kot so Turčija, Savdska Arabija in Kenija, so odsotnost Rusije navedle kot oviro. “Povedati moram tudi, da bi bil lahko ta vrh bolj osredotočen na rezultate, če bi bila v sobi prisotna druga stran v konfliktu, Rusija,” je dejal turški zunanji minister Hakan Fidan. Savdski zunanji minister, princ Faisal bin Farhan Al Saud, je dejal, da bi kakršna koli verodostojna mirovna pogajanja o vojni v Ukrajini zahtevala sodelovanje Rusije in bi vključevala “težak kompromis”.
Nemški Kancler: Vrh je kot rastlina, ki potrebuje Nego
Nemški kancler Olaf Scholz je vrh primerjal z “rastlino, ki potrebuje zalivanje, hranjenje in občutljivo nego”, ki bo dala rezultate pozneje. Zavzel se je za vključitev Rusije v mirovni proces za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da miru v Ukrajini ni mogoče doseči brez vpletanja Rusije. Ob tem je Rusijo pozval k popolnemu umiku iz delno okupirane Ukrajine.
Avstrijski kancler Karl Nehammer vidi priložnost za začetek gradnje širšega globalnega konsenza, ki bi pritiskal na Rusijo. “To je, kot da smo v zahodni odmevni komori. Kar pomeni: vse zahodne države, ZDA, se strinjajo, kaj želimo, da se zgodi z Ukrajino. A samo to ni dovolj,” je dejal Nehammer.
Podporniki Ukrajine so zaznamovali pogovore z vrsto dogodkov v bližnjem mestu Luzern, da bi opozorili na humanitarne posledice vojne. Več deset ukrajinskih beguncev iz zborov po vsej Švici se je zbralo na mestnem trgu, kjer so zapeli Beethovnovo Odo radosti. Pred tem se je v središču mesta zbralo okoli 250 ljudi, mnogi ogrnjeni z ukrajinskimi zastavami, oblečeni v tradicionalne noše in slike pogrešanih bratov, žena in sinov ter delili svoje zgodbe.
Svitlana Bilous, žena vojaka, ki je izginil pred 14 meseci, je delila svojo zgodbo: “Oklepam se misli, da je moj mož še živ. To me žene naprej.” S temi dogodki želijo opozoriti svet na humanitarne posledice konflikta in okrepiti podporo za Ukrajino.
[Vir: Index]; Portal24; Foto: ZelenskyyUA X
