Zelenski pripravljen na neposredne pogovore s Putinom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno poudaril svojo pripravljenost na pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi dosegli konec vojne. To sicer ni prvič, da je ukrajinska stran izrazila pripravljenost na pogovore z Moskvo. Že v prvih dneh vojne sta obe strani sedli za pogajalsko mizo, a so poskusi končanja sovražnosti hitro propadli.
Že 28. februarja 2022, le štiri dni po začetku obsežne invazije Moskve na Ukrajino, so se delegacije obeh držav srečale na meji z Belorusijo, ključno zaveznico Kremlja, navaja Euronews. Ruske sile so takrat že bile globoko v ukrajinskem ozemlju. Slednje so zasedle so območja na obali Azovskega morja, napredovale proti Kijevu in ogrožale jedrsko elektrarno Zaporožje. Kljub temu je ukrajinska delegacija pristala na pogajanja brez predpogojev in zahtevala takojšnjo prekinitev ognja ter umik ruskih enot. Moskva v tem trenutku ni razkrila svojih zahtev.
Pogovori so se nadaljevali v treh krogih, ki so potekali v Belorusiji, nato pa so se preselili na splet. Medtem so ruske sile še naprej izvajale napade na ukrajinska mesta in se pri tem soočile z obtožbami o vojnih zločinih. Ko so bile ruske enote izrinjene iz Kijeva, so se pojavili posnetki iz Buče in Irpina, ki so prikazovali trupla civilistov na ulicah, kar je še dodatno otežilo pogajalski proces.
Prelomni trenutki in ukinitev pogovorov
Aprila 2022, ob obisku Buče, je Zelenski grozodejstva označil za genocid in kljub temu izjavil, da bodo pogovori z Moskvo potekali naprej, saj Ukrajina potrebuje mir. A napetosti so še naraščale. Septembra istega leta je Vladimir Putin razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij – Donecka, Luganska, Zaporožja in Hersona. Kijev je slednje označil za nezakonit in nelegitimen akt.
Kot odgovor je ukrajinski Svet za nacionalno varnost in obrambo (NSDC) sprejel odlok, ki je prepovedal kakršnekoli pogovore s Putinom, s čimer je onemogočil neposredno diplomatsko rešitev konflikta. Januarja 2023 je Zelenski pojasnil, da je bil ta ukrep nujen zaradi ruskih poskusov destabilizacije Ukrajine prek separatističnih gibanj in političnih kanalov. Dejal je, da je Kijev moral preprečiti tovrstne vplive in s tem zavarovati neodvisnost države.
Od takrat naprej je Kijev ostal neomajen v svoji odločitvi, da se neposredno s Putinom ne bo pogajal. Ruske oblasti so večkrat pozvale k ponovnemu razmisleku o tej odločitvi. Kremelj je pri slednjem trdil, da Ukrajina zavrača diplomatske rešitve in zavlačuje vojno.
Pretekli poskusi pogajanj in sporazumi iz Minska
Ukrajina in Rusija sta se v preteklosti že srečali za pogajalsko mizo v okviru t. i. normandijskega formata. Decembra 2019 sta se Zelenski in Putin sestala v Parizu skupaj z voditeljema Francije in Nemčije. Cilj srečanja je bil oživitev mirovnega procesa, ki se je začel s protokoloma Minsk I (2014) in Minsk II (2015). Ti sporazumi so od Moskve zahtevali umik nezakonitih oboroženih skupin in vojaške opreme iz Ukrajine ter razorožitev separatističnih sil. Kljub podpisanim zavezam Rusija teh dogovorov nikoli ni v celoti izpolnila.
Ko je februarja 2022 Moskva sprožila obsežno invazijo, je Kijev jasno zavrnil možnost sklenitve novega sporazuma po vzoru Minska, saj bi tak dogovor po njihovem mnenju samo utrdil rusko okupacijo ukrajinskih ozemelj. “Ne bomo se odločili za Minsk-3,” je večkrat poudaril Zelenski.
Putinova strategija in ukrajinske varnostne zahteve
Moskva vztraja, da je krivda za propad pogajanj na strani Kijeva, pri čemer Putin navaja, da Zelenski nima mandata za sklenitev mirovnega dogovora zaradi odloka, ki prepoveduje pogovore. Po drugi strani Ukrajina poudarja, da potrebuje močna varnostna jamstva, ne pa le trenutnih situacijskih dogovorov, ki bi jih Rusija lahko prekršila po lastni volji. Zelenski je jasno dal vedeti, da se Kijev ne bo uklonil pod pritiskom Kremlja in da bo Ukrajina nadaljevala boj za osvoboditev svojega ozemlja. Kljub težavam je poudaril, da mora Ukrajina ostati odprta za diplomatske rešitve.
Portal24; Foto: Wikimedia/Urad predsednika Ukrajine
