Zelenski v OZN: Rusijo je treba prisiliti v mir
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v govoru pred Varnostnim svetom Združenih narodov, ki ga vodi premier Robert Golob poudaril, da se mora vojna v Ukrajini končati na podlagi pravil in načel ustanovne listine ZN. Izpostavil je, da mora biti Rusija “prisiljena” v spoštovanje teh pravil, saj po njegovem mnenju od samega začetka vojne deluje v nasprotju z njimi. Med njegovimi obtožbami proti Rusiji je tudi trditev, da naj bi ta načrtovala napade na tri jedrske elektrarne v Ukrajini, kar je opisal kot “noro” dejanje.
Zelenski je v govoru pozval k mednarodnemu ukrepanju, saj meni, da pogovori sami po sebi ne bodo zadostovali za zaključek vojne. Pozval je tudi države BRICS, naj sodelujejo pri mirovnih prizadevanjih, hkrati pa poudaril, da morajo Združeni narodi prevzeti vodilno vlogo pri doseganju miru.
Zelenski predstavil načrt zmage, srečanje s Trumpom in Harrisovo
Zelenski je ob robu svojega obiska v ZDA napovedal, da bo svoj načrt za zmago predstavil ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu med njunim srečanjem v Beli hiši 26. septembra. Ta načrt bo, kot pravi, služil kot “začetek in temelj” za prihodnja mirovna pogajanja z Rusijo. Predstavil naj bi pogoje, pod katerimi je Ukrajina pripravljena začeti pogajanja, vendar načrt ne bo vključeval nobenih koncesij Rusiji.
Med obiskom ZDA se bo Zelenski srečal tudi z ameriškima predsedniškima kandidatoma Donaldom Trumpom in Kamalo Harris. Trump je pred tem nakazal, da ne bo nudil enake ravni podpore Ukrajini kot Bidnova administracija, kar odpira vprašanja o prihodnjih odnosih med ZDA in Ukrajino glede vojne. V intervjuju za “Good Morning America” pa je Zelenski poudaril, da ne verjame, da je ruski predsednik Vladimir Putin trenutno pripravljen na pogajanja.
Slovenija trdno ob strani Ukrajini
Slovenski premier je v svojem govoru izrazil frustracijo glede nezmožnosti Varnostnega sveta ZN, da ustrezno ukrepa v povezavi z največjim regionalnim vojaškim spopadom zadnjih let. Ob tem je dejal, da evropske države ostajajo enotne v obsodbi ruske agresije.
“Varnostni svet je Ukrajino pustil na cedilu,” je kritično poudaril Golob, a dodal, da Ukrajina, kljub temu da se sooča z ruskimi napadi, ni zapustila mednarodne skupnosti. Prav nasprotno, še naprej ostaja dejavna članica Združenih narodov in izkazuje solidarnost z drugimi državami. Spomnil je na pomoč, ki jo je Ukrajina ponudila Sloveniji med lanskoletnimi poplavami: “Ukrajina je poslala konvoj pomoči in več kot 50 članov ekipe za posredovanje v izrednih razmerah, kar je nekaj, kar Slovenija ne bo nikoli pozabila.”
Golob je poudaril, da bo Slovenija še naprej podpirala Ukrajino, saj bi zmaga Rusije pomenila zmago kršitev Ustanovne listine ZN, kar bi privedlo do manj varnega sveta. “Za Slovenijo je jasno, da če bo zmagala Rusija, bodo zmagale tudi kršitve Ustanovne listine ZN-a. Svet bo manj varen in ceno bodo plačali vsi,” je dejal.
Nebenzija kritičen do Slovenije
V pričakovanju kritik s strani ruskih predstavnikov je zasedanje odprl slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar. Ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzijo so zmotile odločitve slovenskega predsedstva, ki je na sejo povabilo predstavnike držav, ki niso članice Varnostnega sveta, vključno z Ukrajino. Nebenzija je ob tem trdil, da zahodne države zastrupljajo ozračje, ker so Zelenskemu omogočile nastop, slovensko predsedstvo pa obtožil, da je ob prevzemu obljubilo upoštevanje pravil, a teh zdaj ne spoštuje.
“Slovenija je dala prazne obljube,” je dejal Nebenzija in napovedal, da ne bodo poslušali napadov na Rusijo. Žbogar je ruske kritike zavrnil in poudaril, da Slovenija spoštuje pravila, nato pa je besedo predal Robertu Golobu.
Guterres: Ceno vojne plačuje civilno prebivalstvo
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je med zasedanjem opozoril na trpljenje civilnega prebivalstva, ki je posledica ruske agresije na Ukrajino. Poudaril je, da ruska dejanja kršijo mednarodno pravo in Ustanovno listino ZN.
“Ceno plačuje civilno prebivalstvo,” je poudaril Guterres in obsodil vse napade na civiliste ter civilne objekte, ne glede na to, s katere strani prihajajo. Ob tem je zagotovil, da bo ZN še naprej zagotavljal pomoč Ukrajincem z nujnimi potrebščinami ter sodeloval pri obnovi države. Guterres je tudi razkril, da je v vojni umrlo že 11.000 civilistov, pomoč pa trenutno potrebuje kar 50 milijonov ljudi. Donatorje je pozval k dodatni podpori in posvaril pred nevarnostjo jedrskih incidentov v bližini elektrarn v Zaporožju in Kursku.
Guterres se je zavzel za pravičen in celovit mir, ki bo temeljil na mednarodnem pravu, Ustanovni listini ZN in resolucijah Generalne skupščine.
[Vir: Euronews & MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Wikimedia/Urad predsednika Ukrajine
