V Kijevu so potrdili, da so pogajanja o morebitni prekinitvi vojne z Rusijo vstopila v novo fazo, vendar brez preboja pri ključnih vprašanjih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da sta Ukrajina in Združene države Amerike dosegli soglasje o večini točk predlaganega 20-točkovnega mirovnega okvira, medtem ko Moskva pri dveh osrednjih temah še vedno vztraja pri zahtevah, ki so za Kijev nesprejemljive.
Po navedbah ukrajinskega predsednika se zapleta predvsem pri vprašanju nadzora nad vzhodnimi regijami v Donbasu ter pri prihodnjem statusu Jedrska elektrarna Zaporižje, ki ostaja pod ruskim vojaškim nadzorom. Odgovor Moskve na ameriški predlog naj bi bil znan v sredo.
Zelenski je, kot navaja Euronews, poudaril, da Rusija v pogajanjih ne odstopa od zahtev, po katerih bi se morala Ukrajina odpovedati tudi tistim delom Doneške regije, ki jih ruske sile niso zasedle. Takšno izhodišče je označil kot ultimat, ki ga Kijev ne more sprejeti.
„To je najtežja točka celotnega procesa,“ je dejal in dodal, da Washington skuša najti model, ki ne bi pomenil dejanskega umika Ukrajine z lastnega ozemlja, temveč začasno rešitev v obliki demilitariziranega območja ali posebne gospodarske ureditve.
Po ameriškem predlogu bi lahko del spornih območij preoblikovali v prosto gospodarsko cono, vendar Ukrajina pri tem vztraja pri popolni demilitarizaciji in stalni prisotnosti mednarodnih sil, ki bi nadzirale izvajanje dogovora.
Zaporižje kot varnostno in finančno vprašanje
Drugo odprto poglavje ostaja jedrska elektrarna Zaporižje, največji tovrstni objekt v Evropi. Združene države po navedbah Kijeva razmišljajo o vzpostavitvi skupnega konzorcija, v katerem bi si Ukrajina in Rusija razdelili lastništvo.
Zelenski je potrdil, da Ukrajina tega modela ni sprejela in je predlagala alternativo – skupno podjetje z ZDA, pri katerem bi ameriška stran sama odločala o nadaljnji razdelitvi svojega deleža.
„Glede Doneške regije in Zaporižja soglasja ni, glede vsega ostalega pa smo stališča zelo približali,“ je dejal ukrajinski predsednik.
Kijev obenem predlaga, da bi mesto Enerhodar, ki je neposredno povezano z elektrarno, dobilo status demilitarizirane proste gospodarske cone. Po Zelenskega besedah so bila prav pogajanja o tem vprašanju med najdaljšimi in najbolj zapletenimi.
Zamrznitev bojev in odločitev ljudi
Osnutek dogovora predvideva zamrznitev sedanje kontaktne linije, ki poteka čez 5 ukrajinskih regij, takoj po podpisu sporazuma. V tem času bi se sovražnosti ustavile, stekli pa bi postopki za politično potrditev morebitnih posebnih ureditev.
Zelenski je poudaril, da mora imeti pri takšnih odločitvah zadnjo besedo ukrajinsko prebivalstvo. „Vsak poskus vzpostavitve posebnega statusa mora potrditi referendum,“ je dejal in dodal, da bi bil za ta proces predviden 60-dnevni rok.
Osnutek vključuje tudi umik ruskih sil iz več regij zunaj Donbasa ter razporeditev mednarodnih enot vzdolž kontaktne črte. Njihova naloga bi bila preprečiti prikrite vdore in nadzorovati spoštovanje dogovorov.
Ukrajina pri tokratnih pogajanjih večkrat opozarja na neuspeh preteklih dogovorov z Moskvo, zlasti Minski sporazumi, ki so po letu 2014 predvidevali prekinitev ognja in postopno normalizacijo razmer.
Ti sporazumi se niso uresničili, Rusija pa po navedbah Kijeva ni izpolnila ključnih zavez, kar je nazadnje pripeljalo do obsežne invazije februarja 2022. Prav zaradi tega Ukrajina zdaj vztraja, da brez trdnih varnostnih jamstev in mednarodnega nadzora trajnega miru ni mogoče doseči.
[Foto: President Of Ukraine/Flickr]
