Astronomi in časomerilci po vsem svetu poročajo, da se je rotacija Zemlje v zadnjih mesecih opazno pospešila. Čeprav gre za spremembe v milisekundah, bi lahko ta pojav v prihodnosti povzročil resne težave v tehnoloških in komunikacijskih sistemih, opozarjajo strokovnjaki. Po nekaterih ocenah je verjetnost, da bomo do leta 2035 morali prvič uvesti negativno prestopno sekundo, približno 40-odstotna.
Po podatkih mednarodnih služb za merjenje časa je bil 10. julij 2025 najkrajši dan v letu, krajši za 1,36 milisekunde od standardnih 24 ur. Čeprav večina ljudi teh odstopanj ne zazna, predstavljajo pomemben izziv za sisteme, ki se zanašajo na popolno časovno usklajenost, kot so GPS, sateliti, komunikacijska omrežja in finančne transakcije.
Sodobne atomske ure, ki določajo koordinirani univerzalni čas (UTC), veljajo za izjemno natančne in temeljijo na merjenju vibracij atomov. Znanstveniki z njimi primerjajo rotacijo Zemlje in beležijo vse razlike. Po rekordno kratkem dnevu 5. julija 2024, ki je trajal 1,66 milisekunde manj od nominalnega dne, se trend krajšanja dni nadaljuje.
Že od leta 1972 znanstveniki občasno dodajajo t. i. “prestopne sekunde”, da bi uskladili naravni čas z atomskim. Do zdaj je bilo dodanih 27 pozitivnih sekund, zadnja leta 2016. Če pa se bo Zemlja še naprej vrtela hitreje, bo po prvič v zgodovini morda treba sekundo odvzeti.
“Nikoli nismo imeli negativne prestopne sekunde,” je povedal geofizik Duncan Agnew. “A verjetnost, da jo bomo do leta 2035 uvedli, znaša že okoli 40 odstotkov.”
Nepreverjen ukrep bi lahko povzročil težave
Strokovnjaki opozarjajo, da tehnični sistemi niso pripravljeni na spremembo takšnega obsega. “Po 50 letih prakse nam pozitivna prestopna sekunda še vedno povzroča težave. Veliko bolj nas skrbi negativna sekunda, ker je še nikoli nismo preizkusili,” pravi fizik Judah Levine, ki se ukvarja z mednarodnim časovnim usklajevanjem.
Vpeljava negativne sekunde bi lahko prizadela globalne sisteme, ki so natančno odvisni od časovnega zaporedja – od internetne infrastrukture do finančnih omrežij in oskrbe z električno energijo. Po mnenju nekaterih bi lahko v najslabšem primeru povzročila težave, primerljive s t. i. “Y2K težavo” ob prehodu v leto 2000.
Presenetljivo vlogo v tem dogajanju imajo tudi podnebne spremembe. Po podatkih raziskovalcev taljenje ledenikov na Grenlandiji in Antarktiki, ki povzroča prerazporeditev mase vode v oceanih, dejansko zavira rotacijo Zemlje.
“Če se ta led ne bi stalil, bi se z negativno prestopno sekundo že zdaj morali soočiti,” pravi Agnew. Po njegovih besedah so nam podnebne spremembe v tem primeru ironično “kupile čas”, čeprav bi lahko dolgoročno postale ključen dejavnik, ki bo vplival na hitrost vrtenja Zemlje.
Strokovnjaki nadaljujejo z natančnim spremljanjem sprememb v rotaciji planeta. O tem, ali bo treba prvič v zgodovini odvzeti sekundo iz svetovnega časa, bo odločeno v prihodnjih letih.
Foto: Pixabay/ TheDigitalArtist]
