Slovenija je v zadnjih dveh letih priča nenavadno hitremu porastu priseljevanja tujcev, ki so starejši od 65 let. Po podatkih SURS-a se je v obdobju od leta 2011 do 2022 v državo priselilo 4.750 starejših tujcev, kar pomeni povprečno 36 priseljenih na mesec. V zadnjih dveh letih pa je ta številka močno narasla – 1.752 novih tujih upokojencev pomeni kar 73 priselitev na mesec. Gre za skoraj dvakratni pospešek.
Med tujimi upokojenci je največ državljanov Bosne in Hercegovine (skupno 3.247, od tega kar 523 v zadnjih dveh letih), sledijo Hrvaška (1.458), Srbija (812), Ukrajina (792), Severna Makedonija (591) in Kosovo (575). Posebej izstopa Ukrajina, saj se je kar 730 od skupno 792 upokojencev priselilo v zadnjih dveh letih.
Konec leta 2023 je bilo v Sloveniji 9.955 tujih upokojencev, od tega kar 41,5 odstotka iz BiH. Več kot 6.500 od teh se je v Slovenijo preselilo v zadnjem desetletju.
Leta 2023 je skoraj polovica slovenskih upokojencev – natančneje 46,5 odstotka – prejemala pokojnino, nižjo od 500 evrov, kar pomeni, da so njihovi prihodki padli pod prag za pridobitev denarne socialne pomoči, je na družbenem omrežju X izpostavil uporabnik Matjaž Štajner. Posledično so številni slovenski upokojenci upravičeni do dodatne državne pomoči, ki jim omogoča osnovno dostojanstvo v starosti.
Toda podatki kažejo, da tudi mnogi novi tuji upokojenci že ob prihodu postanejo upravičeni do številnih socialnih transferjev – med njimi tudi do brezplačnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Ker prihajajo iz držav z manj razvitimi pokojninskimi sistemi, imajo pogosto zelo nizke prihodke – v nekaterih primerih pa morda sploh nobenih.
Lahovnik: „Uvažanje tujih socialnih težav“
Ekonomist in publicist Matej Lahovnik je ob tem opozoril na nevarnost sistemskega izigravanja: „S prijavo bivališča bodo dobili pravico do dolgotrajne oskrbe in postali breme delovnih ljudi in občanov pri nas. Temu se pravi uvažanje tujih socialnih težav.“
Poudarja, da gre za pojav, ki lahko na dolgi rok resno obremeni že zdaj napet socialni sistem, saj država ne preverja dovolj temeljito premoženjskega stanja in resničnih okoliščin ob prihodu. V nekaterih občinah so opozorili tudi na povečano obremenitev zdravstvenih storitev in kapacitet v domovih za starejše.
Posebej zgovoren je podatek, da se je v zadnjih dveh letih v Slovenijo priselilo kar 30 tujih državljanov, starejših od 90 let. Strokovnjaki opozarjajo, da je to starost, ko posamezniki pogosto potrebujejo najzahtevnejše in najdražje oblike oskrbe.
Lahovnik je na omrežju X opozoril tudi na zapis v uradnem obrazcu za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe, kjer je jasno navedeno, da so do te pravice lahko upravičeni tudi prosilci za azil in osebe s subsidiarno zaščito.
Po njegovem mnenju to pomeni, da bodo do ene izmed najbolj obremenjujočih in dragih oblik pomoči upravičeni tudi posamezniki, ki v slovenski pokojninski in zdravstveni sistem niso nikoli ničesar vplačali. „Iz tega izhaja, da bodo do dolgotrajne oskrbe upravičeni tudi tisti, ki niso nič vplačali v ZPIZ ali ZZZS – npr. bradati ‘otroci’ in njihovi sorodniki iz Gaze, ki so zlorabili zdravljenje v Soči za azil,“ je bil oster.
Dodaja, da je slovenski socialni sistem vse bolj nastavljen v korist tujcev, ki že z zgolj prijavo stalnega prebivališča pridobijo širok nabor pravic, od brezplačnega zdravstva do dostopa do dolgotrajne oskrbe in socialnih pomoči.
„Pri nas je denar za vse, samo za tiste, ki 40 let pošteno delajo, ga zmanjka. Premoženjski cenzus je v praksi neučinkovit, saj imajo mnogi tujci premoženje v izvorni državi, ki ga slovenske institucije ne morejo preveriti, posledično pa so prvi v vrsti za neprofitna stanovanja,“ opozarja Lahovnik.
V luči teh podatkov se vse glasneje zastavlja vprašanje, ali slovenski sistem učinkovito razlikuje med tistimi, ki so dolga leta vplačevali v pokojninsko in zdravstveno blagajno, in tistimi, ki to pravico pridobijo praktično čez noč – zgolj s prijavo bivališča.
Foto: Zajem zaslona
